URN_NBN_SI_DOC-GAPMB3ZH

«krajnem da» mestnem sindikalnem odboru. Kako je z našimi pred ­ stavniki v drugih ok rajih in ob­ činah, ni odbor p rejel do sedaj Se nobenih podatkov. Z našega ožje­ ga strokovnega vidika nova sin­ dikalna ureditev — čeprav je bila z višjega vidika potrebna in u te­ m eljena — mi najbolj poisrečena, pa bodo v bodočnosti verjetno potrebne določene korekture. Da bi naše strokovni o društvo organizacijsko uredili in bolj učvr­ stili, je odbor razposlal preteklo zimo vsem podružnicam in skupi­ nam dve obsežni in dobro utem e­ ljeni okrožnici, zlasti z namenom, da bi ise točno ugotovilo število članstva in poživilo delo podruž­ nic in skupin. Žal mora odbor ugotoviti, da ta napor ni dal do­ volj zadovoljivih rezultatov. Ena podružnica in nekaj skupin ozi­ roma poverjeništev še do danes ni reagiralo na navedene pozive odbora, kar je zelo zaviralo in še zavira njegovo delo. Č eprav je to neprijetno, vendar ima odbor za svojo dolžnost, da tudi na občnem zboru ugotovi ta čuden odinos ne­ k aterih članov do našega edinega strokovnega društva. Gre nam reč za to: Naša široka ni pni nas še dovolj n velj avlj en a lin zato žal tudi ne dovolj upoštevana, vendar pa se moramo zavedati neizpod­ bitnega dejsitva, da sta upošteva­ n je in uveljavitev knjižničarske stroike v naši socialistični družbi v dobri m eri odvisni od nas sa ­ mih in od naših združenih napo­ rov. Odlična udeležba na tem obč­ nem zboru je vsekakor pozitiven znak, da bo bodočnost boljša. D ruštvo bibliotekarjev Sloveni­ je ima sedaj štiri podružnice: L jubljana, Celje, Maribor, (Ravine; skupine oziiroma poverjeništva pa iso v K ranju, Novem mestu, Jese­ nicah, M urski Soboti. Vrhniki, Brežicah, Kopru, Novi Gorici in Tolminu. O dbor upa, da se bo v bližnji bodočnosti povezalo z dr u­ štvom še nekaj predvidenih sku­ pin in poverjeništev. Ravno tako je pričakovati, da se bodo v do­ glednem času organizirale podruž­ nice v K ranju in Kopru. Glede dejavnosti podružnic, skupin iin poverjeništev ne bi ime­ li k a j posebnega poročati, zlasti ine kaj takega, kar bi zanimalo občili zbor v celoti, ker razen red­ kih izjem odbor ne razpolaga z dovolj konkretnim i podatki. V splošnem lahko ugotovimo, da je iz razum ljivih razlogov bila n aj­ bolj aktivna ljubljanska podruž­ nica in da sta dovolj življenja ka­ zali tudi podružnici na Ravnah in v M ariboru; le-ta zlasti v zadnjem času. Med skupinam i so bile n a j­ bolj razgibane kran jsk a in v zad­ njem času koprska, a med pover­ jeništvi sta se izrazito odlikovali Tolmin (tov. Filli) in Brežice (tov. Zorko). II. Dejannost na strokovnem področju Strokovna dejavnost društva ima posebno značilnost: Starejši strokovni kadri počasi odhajajo, m lajših kadrov pa prim anjkuje, a'li pa ti v splošnem ne kažejo do­ volj strokovne aktivnosti. V bo­ doče moramo teinu problem u po­ svetiti še večjo pozornost, ker gre dejansko za postopno, toda neizo­ gibno zam enjavo generacij. V splošnem in v podrobnostih se je strokovno delo društva izražalo v delovanju posameznih društvenih strokovni h sekcij, v veliki m eri pa tudi izven njih. S e k c i j a z a z n a n s t v e n e k n j i ž n i c e (vodja tov. Alfonz Gspan). — D elovanje sekcije se ni odražalo v velikem številu strokovnih sestankov in sej, am­ p a k bolj z aktivnostjo njenih članov (zlasiti njenega vodje) ozi­ roma z aktiviziranjem članov d ru ­ štva p ri reševanju raznih strokov­ nih problemov, in sicer: