URN_NBN_SI_DOC-HHDPZGIU

7. prioritete konzervacije, 8. program in krite riji odpisa gradiv, 9. izposoja gradiv v u sta n o v i/ sistem izposoje drugim . Vsaka ustanova prip ra vi za svoj sistem le tiste programe, ki ustrezajo njenim nalogam. Zaključek Da bi sistem preventivnega varovanja gradiv resnično zaživel tudi v našem okolju, je potrebno preseči določeno tradicionalno in institucionalno togost na tem področju. Potrebno je izdelati model sistema, ki bo rezultat skupnega dela vseh strokovno najbolj pom em bnih ustanov na tem področju. Sestanejo naj se strokovnjaki A rhiva RS, ki imajo največ izkušenj, strokovnjaki iz N U K , strokovnjaki z m inistrstva. Skupina naj ne bo elitistična, temveč strokovna. Zato je potrebno p rite g n iti tudi vse, ki poznajo stroko, teh v Sloveniji ni veliko. Z izdelanim splošnim m odelom sistema bo omogočeno m anjšim ustanovam izvajati sistem v skladu z n jih o vim i potrebami. Končni rezulatat pa je tudi ob ustreznejšem varovanju gradiv - razvoj boljših storitev za uporabnike. Viri UNESCO-UNISIST: Generalni informacijski program I in II, Zagreb: Referal- ni centar sveučilišta u Zagrebu, 1977 in 1980 Chapman, P. Guidelines on Preservation and Conservation Policies in the Archivesand Libraries Heritage, UNESCO, G1P, UNIS1ST, P G I-90/W S /7 M errill-O ldham , Jan. "The lib ra ry peservation program : models, priorities, possibilities", Proceedings of a conference, A p ril 29,1983, W ashing­ ton, Chicago, A LA , 1985 Ratcliffe, F. W. Preservation Policies and Conservation in British Libraries: Re­ port of the Cambridge University Library Conservation Project, 1984 Čučnik-Majcen, N. "V p liv novih inform acijskih tehnologij na razvoj preser- vacije in konservacije držav evropske skupnosti: XV. posvetovanje o stro­ kovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih", Sodobni arhivi, M aribor, 1993