URN_NBN_SI_DOC-JETASHCU

razvejanih področij določene stroke in njihovo težiščno usreditev v raz­ iskovanje. Knjižnice takih univerz po­ stajajo same po sebi strokovne knjiž­ nice; nič več ne reprezentirajo uni­ verzalne znanosti, temveč se speciali­ zirajo za njena posamezna področja. Joachim Stoltzenberg iz Konstanze je n a zborovanju govoril o biblioteč- nem sistemu in sistematični postavit­ vi knjig. Avtorju predavanja ne gre za to, da bi dajal tehnična navodila, podprta z izkušnjami, marveč da ar­ gumentira funkcionalnost sistematič­ ne postavitve knjig, vendar ne na splošno, am pak v okviru novih kon­ ceptov univerzitetnega knjižničarstva, ki imajo za cilj n ajti čim pravilnejši bibliotečni sistem in njegovo najvišjo funkcionalnost n a liniji knjiga — po­ trošnik. Za izčrpnim zgodovinskim prikazom razvoja raznih sistemov knjižnic in postavljanja knjig v njih poudari avtor (na primeru univerzi­ tetnih knjižnic v Regensburgu in Konstanzi) pomen sistematične po­ stavitve knjig in oriše nov tip mo­ derne univerzitetne knjižnice. Kot tretje je z aachenskega zboro­ vanja objavljeno predavanje A rturja Bralla iz G ießna o sedanjem stanju stvarnih katalogov po Eppelsheimer- jevi metodi v Zahodni Nemčiji. Avtor opisuje nastajanje teh katalogov v splošnih znanstvenih knjižnicah po drugi svetovni vojni (prejšnji so med vojno večinoma propadli). Po Eppels- heimerjevi metodi se deli stvarni ka­ talog v dve skupini: sistematski in geografski katalog. Sistematski kata­ log razvršča gradivo najprej v abe­ cedno urejena stvarna področja, nato jih z velikimi črkami razporedi v do­ ločene večje skupine in končno s sto- ticami v ožje skupine. Posamezne knjižnice imajo v katalogu od 19 do 31 področij, za večje skupine redko uporabljajo črko nad K, pri določa­ nju m anjših skupin pa so se štiri­ m estna števila izkazala za zadostna. Dasi so bili poskusi, da bi za posame­ zne stroke določili posebne in različ­ ne ključe za razporejanje gradiva, prevladuje danes težnja, da bi kate­ gorije Eppelsheimerjevega ključa do­ bile normativno veljavo. — Drugi, geografski katalog vključuje tisto gra­ divo, ki je zemljepisno opredeljeno, in ga razporeja po abecedi geograf­ skih imen, za nadaljnjo razvrstitev pa uporablja ključ sistematskega ka­ taloga. V ariante v geografskih kata­ logih posameznih knjižnic so pred­ vsem v tem, da imajo nekatere enot­ no abecedno zaporedje za kraje, me­ sta, dežele, kontinente, reke, gorovja itd., druge pa ločena abecedna zapo­ redja za te vrste geografskih imen. — Razmerje med obema skupinama stvarnega kataloga je v raznih knjiž­ nicah različno; minimalno je 12 : 88, maksimalno pa 40 : 60 na sto listkov med geografskimi in splošnimi vpisi. Ta razlika je odvisna od tega, ali listke geografskega kataloga vključu­ jejo tudi v splošni sistematski katalog (prvi primer, ki pomeni močno du- pliranje vpisov) ali ne (drugi pri­ mer). — Razen teh dveh skupin pa se v posameznih knjižnicah v stvar­ nem katalogu pojavljajo še posebni stranski katalogi: biografski katalog, ki vključuje z osebami katere koli stroke povezano literaturo, narodnost­ ni katalog z literaturo o rasah in na­ rodih, poskušali pa so tudi s časov­ nim katalogom, ki naj bi razporejal literaturo, ki je časovno opredeljena. Po vseh teh navedbah sklepa avtor svoja izvajanja z ugotovitvijo, da v Zahodni Nemčiji res nimajo enotne­ ga sistema v stvarni katalogizaciji, kot ga imajo n a prim er v Združenih državah Amerike, da pa je kljub temu presenetljiva enotnost v metodi katalogizacije. Tudi zadnje objavljeno predavanje ima kot prejšnje za predmet stvarni katalog. Ulrich Fellm ann iz Aachena govori o izkušnjah z decimalno kla­ sifikacijo v stvarnem katalogu knjiž­ nice Tehniške visoke šole v Aachenu, ki velja za rojstni kraj nemške DK, od koder se je v Nemčiji močno raz­ mahnila, dasi jo splošne znanstvene knjižnice dosledno odklanjajo. Avtor govori o DK predvsem z vidika njene univerzalnosti, fleksibilnosti in me­ 142