URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

V okviru našega predm eta pa zaslužijo posebno pozornost še tri publikacije, in sicer dve izrazito historično koncipirani razpravi M elitte Pivec-Stele in popolna zgodovina biblioteke Slovenske aka­ dem ije znanosti in um etnosti. B iblioteka K m etijske družbe za K ranjsko (Slovenijo) 1820— 1945, v 5. zvezku R azprav Slovenske akadem ije znanosti in um et­ nosti, razreda za zgodovinske in družbene vede iz leta 1966 obrav­ nava za gospodarski razvoj Slovenije pomembno knjižnico, ki je bila prva slovenska specialna knjižnica te r se je ohranila 125 let. Po zaslugi M elitte Pivec-Stele, ki je v razpravi danes razdeljeno biblioteko rekonstruirala, smo poučeni o vsebini in nahajališču nje­ nega knjižnega fonda, v osnovnih obrisih pa tudi o razvoju celotne K m etijske družbe. V razpravo je vključena tudi bibliografija lastnih publikacij K m etijske družbe, ki je že sam a zase dragocen prispevek. Glede študija specialnih področij vede o knjigi pa je treba opozoriti tudi na ekskurz o ekslibrisih iz te knjižnice. A vtorica je tem u v p ra­ šanju posvetila več pozornosti prav zato, ker je bil študij te pano­ ge pred leti pri nas komaj načet. Še danes pa je enako z n ek ateri­ mi sorodnim i panogami, npr. knjižnim i vezavami. R azprava ni sa­ mo brezhibno znanstveno napisana, am pak bi rabila prav lahko za zgled, kako se take tem e obravnavajo. P rav ob tem bi poudaril, da delež knjižnic v širokih kulturnoprosvetnih in znanstvenih snovanjih pogosto na zunaj ni dovolj viden, zato je naloga zgodovinarja knjižnic raziskovati in opozarjati na pomen in vlogo teh ustanov v preteklem in sedanjem kulturnem , znanstvenem in političnem živ­ ljenju. D ruga razprava M elitte Pivec-Stele: M ittelalterliche B ibliothe­ ken in Slowenien, najprej objavljena v zborniku Orbis m ediaevalis v W eim arju leta 1970, nato v slovenščini pod naslovom: Srednjeveške knjižnice v Sloveniji v Knjižnici 1971, je po avtoričinih besedah »kratki pregled najstarejših knjižnic v Sloveniji«. V resnici je znan­ stveni tem elj za prvo poglavje zgodovine knjižnic na Slovenskem z analizo doslej objavljenih raziskav in z ugotovitvijo še odprtih vprašanj. Zgodovino leta 1938 nastale biblioteke A kadem ije znanosti in um etnosti je obravnaval Prim ož Ramovš v knjigi: Biblioteka in p u ­ blikacije Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti v letih 1938— 1951 (L jubljana 1952). Ramovševo delo je za naslednje obdobje n a­ daljevala M arija Klemenčič v knjigi: Biblioteka in publikacije Slo­ venske akadem ije znanosti in um etnosti v letih 1952—1971 (Ljub- liana 1973). Obe publikaciji sta razdeljeni v dva dela: v prvem avtor­ ja podajata opis dela in razvoja biblioteke v letih, ki jih obravna­ vata, m edtem ko je drugi del bibliografski. K njigi sta izšli v seriji