URN_NBN_SI_DOC-M2QZ1GCG

predvsem mobilizacija vseli činite- ljev na terenu, da se čim več stro­ kovnih (tehniških) knjižnic ras strokovno .in enotno uredi, zlasti knjižnice po raznih gospodarskih organizacijah, ki imajo že znatne knjižne fomde milijonske vredno­ sti. To hi M o velliike važnosti za centralni katalog LR Slovenije, ki bi lahko popisal knjižno zalogo teh knjižnic. Poenotena ureditev in po­ slovanje tehniških knjižnic bi daila koristno osnovo za organiziranje dokumentacijske in informacijske službe, Da potoka uvajanje zakona pri ljudskih knjižnicah pravilno in z obetajočimi perspektivami, ima največ zaslug Zveza Svobod in pro­ svetnih društev Slovenije. Uveljavi­ la je načelo, ida je knjižnica ena­ kovredna sdkciia v okviru prosvet­ nega društva. Zelo pozitivno je de­ lo (pni razvijanju ljudskih knjižnic na sedežu občim. K adar se te raz­ vijejo do tolikšne mere, da glede na knjižno zalogo im obseg svoje­ ga dela prerastejo okvir društva, le-to preda knjižnico občini, kii po­ stane ustanovitelj knjižnice. Na ta način je Zveza Svobod in prosvet­ nih društev pomagala razviti vr­ sto ljudskih knjižnic. Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je zakon poveril na- loigo osrednje matične knjižnice. Del nalog — kot je organizacija centralnega katalloga, skrb za vzgo­ jo knjižničarskega osebja in za njegovo strokovno izpopolnjevanje itd. — je knjižnica, s svojim oseb­ jem opravljala že prej. Za nove na­ loge, kot je organizacija in utrje­ vanje knjižnične mreže, registraci­ ja knjižnic, strokovna pomoč tere­ nu itd., pa ji razen sredstev p ri­ m anjkuje tudi kadra. Glede na 2. odstavek 35. člena zakona o knjiž­ nicah, ki omogoča prenos dela nje­ nih m atičnih nalog na d,ringe knjiž­ nice, je treba omeniti dve knjižni­ ci, ki pravzaprav že opravljata to delo iin ki želita skleni;ti z Narod­ no in univerzitetno knjižnico po­ godbo gllede opravljanja teh nalog na podlagi delovnega programa, in sicer Centralno tehniško knjižnico in Pionirsko knjižnico v Ljubljani. Iniciativnost Centralne tehniške knjižnice smo že «menili. Tudi Pio­ nirska knjižnica v Ljubljani ne de­ luje ile koit krajevna knjižnica, am­ pak razvija irazne oblike estetske vzgoje in prenaša svoje izkušnje na vso republiko, organizira tečaje za šolarslke in pionirske knjižnice, sprejema v prakso knjižničarje iz okrajev itd. Zelo živahno dejavnost in veliko razum evanje pri izvajanju zakona so pokazale študijske knjižnice, saj so postalle občinske matične knjiž­ nice zn svojo občino in navadno še za nekaj dirugih občim, ki še ni­ m ajo dovolii razvitih knjižnic, in tako prevzele nase poglavitno' bre­ me pri utrjevanju knjižnične mre­ že. Naj omenimo še sklad LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, ki je letos, podprl s skupnim zne­ skom 2,400.000 dimairjev ljudske knjižnice v Novem mestu, Metli­ ki in Črnomlju. Podpore je pode­ lal s pogojem, da participirajo pri iodpori 'lokalni činLteljis občinski juidski odbor in drugi, z enako ali večjo vsoto. Tu je dokaz, da tudi gospodarsko šibke občine najdejo sredstva za knjižnice, če pravilno vrednotijo njihovo dejavnost. V Celju je svet za kulturo in znanost OLO razpravljal o izvaja­ nju zakona, prav tako tudi komi­ sija za knjižnice pri okrajni zvezi Svobod in prosvetnih društev. D a­ na je bila pobuda, naj bi podobno, zlasti O' ustanovitvi matičnih knjiž­ nic razpravljali tudi po občinah. Doslej sta že razpravljala o tem občinski svet za kulturo in znanost v Celju in občinski sivet za šolstvo v Šentjurju. Dekretov matičnim knjižnicam še niso izdali, ker žedijo to vpra­ šanje prej dobro preučiti v vseh občinskih ljudskih odborih. Občin­ ska ljudska odbora v Celju in Šent-