URN_NBN_SI_DOC-M79ATOXE

Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic alno, učinkovito organizacijo in strokovno delovanje knjižnične mreže in knjižnic v nji. Naslonitev razvoja splošnoizobraževalne knjižnične mreže na osrednje knji- žnice se je potrdila kot uspešna organizacijska oblika pravzaprav najbolj v novi upravni ureditvi, ko je iz 60 občin, v katerih so domovale osrednje knjižnice, nastalo 147 občin. Mreža bi lahko po določilih zakona o lokalni samoupravi razpadla na prav toliko samostojnih knjižnic, pa se je z argumen- ti racionalne, uspešne in večje dostopnosti informacij in knjižničnega gradiva za vsakogar in za vse, ohranila. Na sedanji stopnji strokovne razvitosti knjižničarstva in tudi zaradi premajhnega števila stokovno usposobljenih knjižničarjev bi z razbitjem mreže žrtvovali tudi strokovnost delovanja knjižnic na račun (pogosto administrative zahteve po) samostojnosti. Podoba uspešnosti današnjih knjižnic Danes (Novljan, 1996) deluje v Sloveniji 60 osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki z 231 stalnimi izposojevališči in 663 izposojevališči 8 bibliobusov in kolekcij potujoče knjižnice oskrbujejo 2.020.000 prebivalcev v 5961 nasel- jih. Povezane so v knjižnično mrežo, ki jo poleg ciljev določa enotna strokov- na obdelava knjižničnega gradiva in informacij, vodenje katalogov (tudi sodelovanje v računalniškem vzajemnem katalogu), skrb za razvijanje knji- žničarstva in za sodelovanje knjižnic na določenem območju ter medknji- žnična izposoja (Zakon, 1982, člen 10). V tej mreži so prejšnje študijske knjižnice, ki imajo daljšo tradicijo strokovnega delovanja in so v krajih z več kot 50.000 prebivalci, prevzele zahtevnejše naloge (strokovno svetovalna dejavnost za knjižničarstvo, zahtevnejše informacijske referenčne storitve, domoznanska dejavnost) za območje regije oz. za knjižnice na območjih z do 50.000 prebivalci. Za leto 1995 so v državnem zbirniku podatkov o pogojih dela in delu 60 osrednjih knjižnic (skupaj z upoštevanjem izposojevališč) (Novljan, 1996) navedeni naslednji podatki, ki jim bomo za potrebe tega prispevka dodali poleg primerjave doseganja slovenskih standardov še priporočila IFLA standardov: 1. Prostor: 52.500 m 2 / 26 m 2 na 1000 prebivalcev; IFLA 25 m 2 na 1000 prebivalcev. Slovenski standard osnovne površine dosega le 8 knjižnic. Razlika v dose- ganju tega standarda je med knjižnicami 13% do 165%. 2. Odprtost: 58 knjižnic je odprtih več kot (najmanj) 40 ur tedensko; IFLA 60 ur tedensko. Slovenski standard odprtosti 10 sek na prebivalca dosega 37 knjižnic.