URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

narja in bibliografa, avtorja Biblio­ grafije poljskih bibliografij. Letnik V/1961 je izšel v enem zvez­ ku na 400 straneh. Uvodni prispevki so posvečeni 70-letnici znanstvenika in bibliotekarja Aleksandra Birken- majerja, k i'je od ustanovitve leta 1951 vodja katedre za bibliotekarstvo na univerzi v Varšavi. Jubilant se je ukvarjal z zgodovino znanosti, zgodo­ vino rokopisnih knjig, vezav in tiskar­ stva, pa tudi z zgodovino poljskih in tujih knjižnic. Napisal je mnogo bi­ bliografij poljskih in tujih znanstve­ nikov do 16. stoletja. Ostali članki so zgodovinski. Ne­ kaj naslovov za ilustracijo: »Adam Dyon in Kasper Lybisch, wroclawska tiskarja za reformacije«, »Korespon­ denca Zaluskih kot vir za zgodovino poljske razsvetljenske kulture«, »Nov vir za zgodovino legende o Boleslavu Hrabrem« ipd. Edini nezgodovinski prispevek je članek Krystyne Reme- rowe »Pomen študija strukture in po­ treb bralcev za bibliotečno politiko«. Avtorica ugotavlja, da je zaradi hitre­ ga razvoja znanosti in tehnike nujno izpopolniti knjižničarsko delo. Treba je znanstveno raziskovati potrebe bralcev in organizirati ponudbo knjig, ki bo ustrezala povpraševanju. V teh raziskavah trenutno vodita v svetu ZDA in Sovjetska zveza. Tudi znan­ stvene knjižnice morajo vse bolj so­ delovati z ustreznimi katedrami in se prilagajati potrebam znanstveno-raz- iskovalnega dela. V Kroniki so priobčena poročila o delu bibliotekarskih kateder na uni­ verzah v Lcidžu (1946—1961), War- szawi (1951—1961) in Wroclawu (1956 —1961). Podrobno je opisan razvoj stolic in študijski režim. Zanimiva je statistika: na katedri v Lödzu, ki je najstarejša, je od ustanovitve leta 1945 do leta 1961 diplomiralo 83 sluša­ teljev, promoviralo 5, habilitiral se je eden. Izreden študij je organiziran samo na univerzi v Wroclawu, in to po posebnem programu, ki je prila­ gojen možnostim zaposlenih sluša­ teljev. Letnik VI/1962 je izšel v dveh zvez­ kih na 625 straneh. V zvezku 1/2 je Karol Glombiowski objavil članek »Bibliotekarstvo kot univerzitetna študijska disciplina«, ki je bil pri­ pravljen kot referat za konferenco bibliotekarskih kateder v socialistič­ nih državah v Berlinu maja 1962. Av­ tor skuša ugotoviti notranjo osnovo bibliotekarstva (termin »bibliotekar­ stvo« uporabljam tu in povsod, kjer je govora o univerzitetnem študiju te stroke, v pomenu poljsko »biblioteko- znawstwo«, rusko »bibliotekovede- nie«), iz katere bi bilo možno izvajati notranjo strukturo stroke. Zavrača koncepcijo, da je središče te stroke knjižnica in da je bibliotekarstvo kot študijska disciplina nauk o knjižnici ter prihaja do zaključka, da je lahko osnova te znanstvene panoge samo knjiga, pojmovana kot sredstvo za ohranitev, posredovanje in širjenje določene kulturne vsebine. Nauk o knjigi je znanstvena panoga, ki raz­ laga pogoje za ohranitev, posredova­ nje in uporabo pismenih del. Kljub tesni povezanosti med vedo o knjigi na eni in literarno zgodovino ter zgodovino znanosti na drugi strani ugotavlja avtor, da obstajajo pogoji za avtonomen razvoj vede o knjigi, ki ima svoj lastni predmet raziskova­ nja in svoje lastne metode. V skladu s to koncepcijo vidi avtor osrednjo skupino predmetov v visokošolskem študiju bibliotekarstva v naukih o knjigi, o knjigotrštvu, o knjižnicah in o bralcih, ki so oprti na temeljito po­ znavanje literarne zgodovine in zgo­ dovine znanosti. Adam Lewak v članku »O katalogi­ zaciji rokopisov« ugotavlja, da se ro­ kopisne zbirke ne dajo katalogizirati mehanično. Osnova za katalogizira- nje je ocenitev vrednosti rokopisov. Posebej in z večjo skrbjo je treba ka­ talogizirati pomembne rokopise, dru­ ge lahko združimo in obdelamo su- marno. Možnosti za sestavo kataloga so različne: lahko je topografski, to je, po postavitvi rokopisov v skladi­ šču, lahko katalogiziramo po izvoru, 188