URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

m ačih in tujih bibliografskih del in bibliografskih pom agal vseh vrst in strok. Predm et zgodovina knjige, knjižnic in knjigarstva bosta pre­ vzela dva predavatelja: eden bo obravnaval zgodovino knjige in knjiž­ nic, drugi zgodovino knjigarstva. Program je v izdelavi, enako za pred­ m eta: osnove dokum entacije in sistem in razvoj znanosti. Predm et kon- serviranje in restavriranje knjižničnega gradiva im a namen, da prikaže konserviranje, restavriranje in rekonstruiranje knjižnega gradiva in v zvezi s tem anatom ijo knjige. Govori tudi o higieni, redu in varnosti v knjižnicah. Ali im ata slovenski knjižničar in bibliotekar še kakšno m ožnost za študij bibliotekarstva v naši državi? Višja pedagoška šola v Sarajeva je že dala prve diplom ante — višje knjižničarje. V Beogradu se je odprla pri filozofski fakulteti stolica za knjižničarstvo, vendar se, kot smo poučeni, knjižničarstvo še ni začelo predavati. Pač pa se lahko naš bibliotekar, ki im a strokovni izpit, vpiše na tretjestopenjski študij bibliotekarstva, znanstvene dokum entacije in inform acijskih ved na naravoslovno m atem atični fakulteti v Zagrebu za dosego m agisterija iz teh panog. Študij obsega izobraževanje m agistra in specialista iz biblio­ tekarstva, dokum entacije in inform acijskih ved. Prvo leto je študij skupen, v drugem letu pa pride do delitve posebno zato, ker je za spe­ cializacijo bolj poudarjena kontrolirana praksa, za m agisterij pa bi bilo pom em bnejše sam ostojno obdelovanje posebne teme. Od naših kolegov so od šol. leta 1961/62 pri predavanjih in praksi sodelovali B. Hergešič, E. Verona, J. Živkovič iz N arodne univerzitetne knjižnice v Zagrebu. Pogoj za sprejem je končan drugostopenjski univerzitetni študij in znanje dveh svetovnih jezikov. Enosem estralni kolegij: Principi, m etodika in tehnika raziskoval­ nega dela, ki se organizira p ri isti fakulteti, je obvezen za postdiplom ske študente vseh panog in fakultet. Ce na koncu tega razm išljanja naredim o pregled stanja v naši republiki, vidimo, da bomo imeli zaključen študij na Pedagoški akade­ m iji, ki nam bo form iral knjižničarja z višjo izobrazbo. Le-ta bo v sedanjih razm erah težko nadaljeval, če bi želel, študij na univerzi (2. stopnja), teoretsko pa je tudi to mogoče, če bi ob prehodu iz Pedagoške akadem ije na univerzo naredil diferencialni izpit za vezani predm et (npr. angleški jezik s književnostjo), razen tega pa si izbral še eno skupino in opravil izpite za prvo stopnjo. V praksi se bo verjetno to redkeje dogajalo. K er so bile v društvu močne težnje za uvedbo študija bibliotekarstva pri filozofski fakulteti, se je treba odločiti, ali bo dru­ štvo še naprej propagiralo celovit bibliotekarski študij na univerzi, k ar bi praktično pomenilo ukinitev študija bibliotekarstva na Pedagoški akadem iji. In še to: ali se naj po zgledu Zagreba trudim o za uvedbo tristopenjskega študija? Osebno sem m nenja, da je sedanja rešitev s 101