URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

veliko knjižnega gradiva in so prostori zlasti v zimskem času mnogo pretesni. M atična služba se v občini dobro razvija, potrebna bi bila le večja pomoč krajevnim knjižnicam. Občina Ljubljana-Center Občina ima najbolj razvite javne knjižnice v Sloveniji. Na njenem področju sta dve največji ljudski knjižnici: Delavska in Mestna knjiž­ nica, za občinsko m atično knjižnico pa je bila leta 1963 imenovana De­ lavska knjižnica. Obe knjižnici kakor tudi Slovansko knjižnico dotira občina Center. Na področju občine je še Pionirska knjižnica, ki deluje v sestavu Pionirskega doma. Knjižni fond vseh teh knjižnic znaša 250 940 knjižnih zvezkov. Kupljenih je bilo 10 292 novih knjig, porabljenih sred-* stev za nakup knjig pa 11 674 000. Sredstva, s katerim i so razpolagale knjižnice, znašajo 73 713 000 din, od tega so imele lastnih sredstev 10 957 000 din. V knjižnicah je bilo leta 1963 zaposlenih 55 rednih in 7 honorarnih uslužbencev. V letu 1964 je bila delno adaptirana Delavska knjižnica na Prešernovi cesti. To je prva ljudska knjižnica v občini, ki daje na razpolago bralcem 25 000 knjižnih enot v prostem pristopu. Ta preureditev je zasilna, ker se ni povečal razpoložljivi pro sto r knjižnice. Z letnim dotokom nad 10 000 novih knjižnih enot so knjižnice zašle v resno stisko s prostorom . Delavska knjižnica kot m atična knjižnica občine im a težko nalogo. Izvesti m ora registracijo in urediti om režje nad 150 strokovnih, znanstvenih in šolskih knjižnic, ki delujejo na področju občine. Občina Ljubljana-Moste-Polje Na področju občine sta dve sam ostojni knjižnici, v M ostah in v Polju. Občina je imenovala za m atično knjižnico Ljudsko knjižnico Moste. Ta im a 18 725 zvezkov knjižne zaloge, knjižnica v Polju pa 11 055 zvezkov. Nakup novih knjig je znašal v obeh knjižnicah 3137 zvezkov, knjižnici sta razpolagali z 10 170 000 din finančnih sredstev. V obeh knjiž­ nicah je zaposlenih pet stalnih in trije honorarni uslužbenci. To je izredno malo glede na število izposojene literature in število knjižnega fonda. Na svojem področju im a občina še 9 krajevnih knjižnic, ki bi bile potrebne pomoči m atične službe. Knjižnica v M ostah je brez ustrez­ nih prostorov, brez potrebne oprem e in je stanje knjižnice več kot kritično. P rostori so poleg tega še vlažni, tako da se knjižna zaloga ne­ prestano uničuje. Knjižnica tudi nim a upravnih prostorov in ne sanitarij. Občina Ljubljana-šiška 1 Na področju občine šiška so tri večje javne ljudske knjižnice. Knjiž­ nici v šiški daje sredstva občina, m edtem ko sta knjižnici v Šentvidu in Medvodah brez rednih sredstev in se vzdržujeta v glavnem iz izpo­ sojnine. Občina še ni im enovala m atične knjižnice, ker za to nobena knjižnica nim a pogojev. Največja knjižnica je ljudska knjižnica v šiški, 135