URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

N a regijskem tekmovanju gasilcev v Črenšovcih je sodelovalo devetdeset ekip. (Silva Eory) Regijsko tekmovanje V Črenšovcih gasilci iz vseh pomurskih občin V Črenšovcih se je na regijskem gasil- skem tekmovanju, ki ga je v nedeljo - ob pomoči regijskega gasilskega sveta in Gasilske zveze Črenšovci - pripravi- lo Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Žižki, zbralo devetdeset ekip iz vseh 27 pomurskih občin. "Tovrstno tekmo- vanje, ki je na vrsti vsako drugo leto, najboljše ekipe pa bodo v letu 2012 so- delovale na državnem prvenstvu, je eden največjih praznikov pomurskih gasilcev," je pojasnil predsednik PGD Žižki Zvonko Horvat in izpostavil, da imajo v njihovi vasi, čeprav ni velika, kar sedem desetin. "Leta 1998 smo bili organizator republiškega gasil- skega tekmovanja za memorial Mate- vža Haceta, tako da imamo s takšnimi tekmovanji že kar nekaj izkušenj," je dodal Horvat, medtem ko so se na tek- movalnem poligonu v vaji razvrščanja, vaji z motorno brizgalno in štafeti na 4 00 metrov z ovirami merile devet- članske ekipe. Med člani A, kjer je sodelovalo 32 ekip, so slavili gasilci prve ekipe iz Motovilcev pred Dolnjimi Slave- či in Žižki. Pri članicah A (21 ekip) so največ spretnosti in znanja poka- zale gasilke iz Bodoncev, na drugem in tretjem mestu sta pristali ekipi iz Žižkov in Svetega Jurija. Pri članih B (23 ekip) so zmagali gasilci iz Korov- cev pred ekipama iz Šratovcev in Sve- tega Jurija, medtem ko so pri članicah B (7) prav tako slavile gasilke iz Bo- doncev pred ekipama iz Gomilice in Stavešincev. Med starejšimi gasilci in gasilkami, ki so se pomerili v vajah raznoterosti in s hidrantom, sta sla- vili ekipi iz Podgorja v Apaški dolini in Spodnjih Ivanjcev. (se) Sto eno leto Terezije Gjura 101 leto stari Tereziji Gjura je v p o m oč in oporo hčerka Rozina. (Jože Žerdin) Na svojem domu, med najdražjimi je v petek, 2. septembra, praznovala 101. roj- stni dan Terezija Gjura iz Srednje Bistrice. Rodila se je v družini Kohek v Sre- dnji Bistrici. Danes je najstarejša občanka Črenšovcev. Z možem Jožefom sta skupno življenje začela v revščini in pomanjkanju. Čeprav je že od leta 1976 vdova, je kljub visoki starosti še vedno klena, predvsem pa se še vedno rada zanima za domača kmečka opravila, saj denimo občasno na kmetiji lušči fižol ali čišti buče. Terezija je opravljala kmečka dela, dve leti in pol je delala tudi na kmetiji v Franciji. Življenje je posvetila družini, vzgoji otrok, rada je tudi pela in plesala na vaških veselicah. V zakonu se ji je rodilo sedem otrok, šest je še živih. Na jesen življenja zanjo skrbita hčerka Rozina in njen mož Štefan. Tere- zijo razveseljuje 19 vnukov in 26 pravnukov. Še danes jo večkrat obiščejo njeni nečaki. Kljub častitljivim letom Terezija še vedno rada brez očal prebira razne revije in časopise. (jž) N a Tišini je že 73. obnovljeni vodnjak v 63. slovenski občini. (Branko Žunec) Obnovljen studenec Med 11. praznikom občine Tišina so v soboto (3. septembra) na dvorišču med farno cerkvijo, župniščem in vrtcem Lavra odprli obnovljen vodnjak na žele- zno črpalko ali "studenec z ročnov pumpov". V okviru Heliosovega sklada je to že 73. obnovljeni vodnjak v 63. slovenski občini, samo v Prekmurju je bilo s Heliosovo pomočjo obnovljenih enajst vodnih virov. Pri obnovi je poleg občine Tišina in sklada finančno sodelovalo ministrstvo za okolje in prostor. Na slav- nostni seji tišinskega občinskega sveta, ki je sledila odprtju in so jo s kulturnim programom obogatili učenci OŠ Tišina, je župan Franc Horvat mlajši zlatima maturantkama Barbari Lejko iz Sodišincev in Maji Dšuban iz Murskih Črncev, prva je končala ljutomersko gimnazijo, druga soboško, podelil priznanji. V tem času, od 2. do 8. septembra, so na Tišini Ivanocyjevi dnevi, ki imajo ime po dr. Francu Ivanocyju (1857, Ivanovci - 1913, Tišina), nekdanjemu župniku in so- boškem dekanu, ki velja za začetnika prekmurske katoliške publicistike v 20. stoletju. (bž) GLAS LJUDSTVA Ali se udeležujete prireditev ob prazniku vaše o b č i n e? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/ pomurje O d g o v or na prejšnje vprašanje Se b r e z p o s e l n o st v P o m u r ju z m a n j š u j e? 2 8 % Da 72 % Ne Število glasov: 69 VASE MNENJE na w w w . v e c e r . c om Pomoč alkoholikom Anonimo društvo Al-Anon za samo- p o m oč družin alkoholikov ponuja p o m oč s v o j c em in p r i j a t e l j em al- koholikov. Če je čezmerno uživanje alkohola postalo problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno pomoč, naj pokličejo po telefonu 01/ 432 30 01 ali na 041/ 590 789, lahko se oglasijo tudi na elektronski naslov info@al-anon.si ali pa informacije po- iščejo na spletni strani http://www.al - anon.si. (rk) Pomurski obraz Ne pozabiti zgodovine! Beata Lazar, direktorica Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti in soavtorica knjige Židje v Lendavi SILVA EORY "Ker me je zgodovina vedno zani- mala, sem začela že kot srednješol- ka zbirati podatke o našem mestu in ugotovila, da je bilo veliko hiš, ki so v Glavni ulici, židovskih. In potem sem začela iskati odgovore, zakaj jih ni, kje so oziroma kakšna je bila njihova usoda. Zbirala sem podatke od starej- ših, najprej v družini, potem pa širše. Na enem od praznovanj rojstnega dne sem imela pravo predavanje. Zbrani so rekli, da je to zelo zanimivo in da bi bilo o tem treba napisati knjigo," pri- poveduje Beata Lazar, ki je skupaj z Mirjano Gašpar po nadaljnjem brska- nju po arhivih in opravljenih intervju- jih s preživelimi, tudi v Londonu in Izraelu, leta 1997 nato res izdala knjigo z naslovom Židje v Lendavi. Glede na to, da prav danes zazna- mujemo evropski dan judovske kul- ture, sogovornica izpostavi, da je ponosna, da je Lendava med tistimi slovenskimi kraji, kjer se spomni- jo tega dne. Letos prvič ni pomagala pri organizaciji prireditve, ki je bila minulo nedeljo v sinagogi, je pa pono- sna, da so prav tam z njeno pomočjo že pred leti uredili tudi stalno raz- stavo o zgodovini lendavskih judov. "To je del naše zgodovine, ki je res ne smemo pozabiti," izpostavi in slikovi- to opiše meščansko življenje, ki so ga v tem obmejnem mestu vse do druge svetovne vojne zaznamovali Židje in njihov meščanski slog. Imeli so tudi časopis Alsolendvai Hirado (Lenda- vske novice), ki so konec 19. in v za- četku 20. stoletja izhajale tedensko v madžarskem jeziku. "Polne so zanimi- vih informacij, ki jih z užitkom prebi- raš še danes," pravi Beata Lazar, ki od letošnjega maja vodi Zavod za infor- mativno dejavnost madžarske naro- dnosti (ZIDMN), pod okriljem katerega izhaja narodnostni tednik Nepujsag: "Naš tednik lahko gledamo tudi kot nadaljevanje te tradicije, čeprav je naša naloga nekoliko drugačna, saj smo ča- sopis - in to edini -, ki je namenjen pri- padnikom madžarske narodnosti, ne le v Lendavi in njeni okolici, ampak tudi na Goričkem." Večino denarja za časopis, ki ima okrog 1500 naročnikov, preko urada za n a r o d n o s ti prispeva slovenska država. "Vesela sem, da smo uspeli na enem od razpisov na Madžarskem, tako da bomo prejeli 2,5 milijona fo- rintov (okoli 9000 evrov), ki jih bomo namenili za izdajo barvnega magazi- na velikega formata. Zdaj bomo imeli možnost, da na osemdesetih straneh dvakrat letno svojim bralcem in tudi drugim ponudimo še kaj več," poudari sogovornica in razloži, da bodo poleg manjšinskih tem, kulture, ljudske- ga izročilo in turizma bralcem pred- stavili še marsikatero zgodovinsko osebnost, ki je s temi kraji tako ali dru- gače povezana: "Želimo si, da bi bila to revija, ki jo večkrat vzameš v roke in prelistaš, primerna bo tudi kot promo- cijsko darilo." Seveda bo deset z a p o s l e n ih v ZIDMN tudi v prihodnje skrbelo pred- vsem za to, da bi bralci narodnostne- ga tednika vsak teden lahko prebirali marsikaj zanimivega: "Trudimo se, da bi bila naša vsebina privlačna, vklju- čena vsa področja življenja in članki kakovostni. Za mlade je najbrž bolj privlačna naša spletna stran, enkrat mesečno pa izdajamo tudi mladin- sko prilogo IFI, ki jo poleg naročni- kov dobijo tudi šolarji. Sicer pa bomo Vedno je odkrita Beata Lazar (Silva Eory) za mlade naslednje leto, ko bomo po- sebno pozornost namenili tudi 820-le- tnici Lendave, prvič organizirali še novinarski tabor." Toliko o n a č r t ih za prihodnost, dodajmo še nekaj o preteklosti. "Sem Lendavčanka, ki jo je po končanih osnovni in srednji šoli pot zanesla v Budimpešto, kjer sem na univerzi štu- dirala madžarski jezik s književnostjo. Po vrnitvi v Slovenijo sem kot profe- sorica najprej leto in pol poučevala na lendavski dvojezični srednji šoli, janu- arja 1996 pa sem se zaposlila na tukaj- šnji občini," še izvem od sogovornice, ki je v svojih petnajstih letih službo- vanja na prejšnjem delovnem mestu opravljala različne naloge, bila je pre- vajalka, svetovalka župana, urejala je občinsko glasilo Lendavske novice in skrbela tudi za stike z javnostmi: "Imam tudi diplomo londonske šole za odnose z javnostmi. Moram pove- dati, da sem dobro sodelovala z mediji, ker vem, da je to pomembno. Zdaj ko sem nekako na drugi strani, se bom trudila, da bodo ti odnosi takšni, kot morajo biti, saj eni druge dopolnjuje- mo." Olga Požgai Horvat, direktorica Zdravstvenega d o ma Lendava: "Z Beato se pozna- va že od mladih nog. Vedno je odkrita, cenim pa jo tudi zato, ker rada prisko- či na pomoč. Ima zelo široko znanje. Velikokrat sva tudi službeno sodelovali in to mi je prineslo ogromno dragocenih izkušenj." Anton Balažek, župan občine Lendava: "Beata je zelo izobražena in inteligentna oseba, ki ima še veliko neizkoriščenih potencialov. V času svojega službova- nja pri nas je navezala številne poslovne stike in pridobila širino, kar lahko s pridom izkorišča tudi na svojem novem delovnem mestu. Dodati moram, da je bila prijetna sodelavka in da so naši kontakti še vedno dobri."