URN_NBN_SI_DOC-O2HIG0YE

Svetozar Borojevic med slavo in ponižanjem M I RO SIMČIČ AVGUST DEMŠAR Tanek led 29 Nemškemu zavezniku bodo po pičlih dveh mesecih spopadov na vzhodni fronti zagrozili z možnostjo sklenitve separa- tnega miru z Rusi. V poveljstvu centralnih sil je kmalu prišlo do prve hude krize. Dva tedna po začetku na- pada na Belgijo so imeli Nemci razporejene svoje sile proti Franciji, potem ko so zasedli ključne belgijske trdnjave. 18. avgusta so Nemci na desnem krilu napadli Francijo z močjo petih armad. Nemški cilj je bil izogniti se francoskim utrd- bam na dobro utrjeni meji med Francijo in Nemčijo in po von Schliefenovem načrtu prodre- ti v zahodno Francijo skozi bel- gijsko ozemlje ter priti Parizu za hrbet. S tem naj bi Francijo samo z enim močnim udarom spravili na kolena. Helmuth von Moltke, "Moltke mlajši", na- čelnik nemškega generalštaba, je zaradi spremenjenih razmer razvodenel von Schliefenov načrt, ki je v nemški komandi bil izpiljen do potankosti. Umik Italije v nevtralnost je močno podrl do tedaj veljavno evropsko strateško razmerje sil v škodo centralnih sil. Verjetno je v tistem času nastal nemški vic, ki pravi: "Ali lahko Itali- ja začne in konča vojno na isti strani"? Ker so po tem dogod- ku Francozi vedeli, da jih Itali- ja s svojo vojsko ne bo ogrozila, so lahko v odločilnem trenut- ku potegnili svoj močni afriški korpus v Francijo in bistveno okrepili svoje sile v domovi- ni. Italija je bila članica trojne zveze z Nemčijo in Avstro- Ogrsko celih 32 let. V strate- ških obrambnih načrtih trojne zveze je bilo predvideno, da bodo Italijani v primeru vojne med Francozi in Nemci s svo- jimi armadami ščitili levi bok Knjiga Mira Simčiča je izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Naročila tel. 04067 16 97, e pošta katarinasim- cic@gmail.com. nemške fronte pri Vogezih, kar je z odločitvijo Italije za nev- tralnost postalo brezpredme- tno. To nalogo so morali Nemci prevzeti sami in za to so bili prisiljeni izdvojiti precejšnje vojaške moči. Velika avstro- ogrska flota v Jadranu pa zaradi umika Italije v nevtralnost ni več mogla na odprto m o r je skozi Otranska vrata. V prvih dneh nemške ofen- zive so Nemci uspešno prodi- rali po zastavljenih načrtih. V nemški generalštab so pri- hajale dobre novice o velikih zmagah in evforija pričakova- nja odločilnega spopada in do- končne zmage nad Francijo je začela naraščati. Toda do velike nemške obkolitvene operacije na švicarski meji, ki naj bi fran- coski vojski preprečila umik, vseeno ni nikoli prišlo. Nemci so na začetku vojne s Franco- zi imeli nekajkratno premoč v ljudstvu in v topništvu. Fran- coze je na začetku presenetil nemški napad s svojo silovi- tostjo in z mestom prodora. Razvila se je 250 kilometrov dolga fronta s tremi operativ- n i mi smermi. Francozi so iz- vedli protinapad brez večjega uspeha, Nemci so jih zavrnili. Nemci so še dosegali uspehe nekaj dni, toda glavni udar in učinek presenečenja sta bila kmalu m i m o. Na reki Marni se je pričela 6. septembra naj- večja bitka v zgodovini člove- štva dotlej. Izgube so na obeh straneh bile grozljive. Bitke so potekale na odprtem prosto- ru. Obe strani sta imeli učin- kovito topništvo, ki je pokosilo na tisoče vojakov obeh vojsk. Česar niso opravile strojnice in puške, so opravili vojaki z bajo- neti in divjo zagrizenostjo v ne- posrednih spopadih. Strasti in bojevitost so dosegle višek na obeh straneh. V o j n a b o d o l ga Ponekod so bitke s svojo iko- nografijo na francoski strani spominjale na srednjeveške in napoleonovske spopade s tro- bentami, bobni in z vihtenjem Karso za Nemce bili Francozi, so za donavsko monarhijo bili Rusi zastav, ki naj bi vojakom vliva- li pogum, dvigali bojevitost in jih brez pomislekov spravlja- li v množične odločilne juriše. Bitka na Marni je bila za Franco- ze in njihove zaveznike usodne- ga pomena. Bitka je trajala šest dni in se je uspešno končala za antantne zaveznike. Zdaj je bilo jasno, da bo vojna dolga. Nemci so se vkopali in začela se je po- zicijska vojna, ki je ni nobena od vojskujočih strani niti želela, še manj pa načrtovala. Naglih pro- dorov je bilo konec, vkopava- nje je postal edini način zaščite lastne žive sile. U r e s n i č i le so se n a j g r še sanje poveljujočih v nemški in avstro-ogrski vojski: vojna ne bo kratka, temveč dolgotraj- na in izčrpavajoča. Zavezni- ci, Nemčija in Avstro-Ogrska, sta se že od začetka vojne voj- skovali na dveh frontah, saj so Rusi kmalu udarili in dose- gli velike uspehe na vzhodni fronti. Temu so se Nemci pod vsako ceno želeli izogniti. Čas ni bil zaveznik centralnih sil, ki so imale bistveno manj pre- bivalstva, ozemlja, omejene prehrambne in materialne mo- žnosti v primerjavi z nasprotno stranjo, kmalu so imele blokira- ne tudi morske poti. Pričelo je primanjkovati strateških suro- vin zaradi uspešne blokade an- gleške mornarice. Kar so za Nemce bili Fran- cozi, so za donavsko monarhi- jo bili Rusi. Glede tega, kateri sovražnik je bolj nevaren, se g l a v na z a v e z n i ka c e n t r a l- nih sili na začetku vojne nista uspela dogovoriti. Pozneje so tudi Nemci ugotovili, da so Rusi večja nevarnost kot Fran- cozi. Avstro-Ogrska je bila zgo- dovinski rival Rusije, saj sta obe tedanji evropski velesili želeli imeti strateški vpliv na Balka- nu. Rusi so računali na šibko točko avstro-ogrske monarhije, to so bili več kot 20-milijonski slovanski narodi Avstro-Ogr- ske, ki so upravičeno bili ne- zadovoljni s svojim političnim in ekonomskim položajem v dvojni monarhiji in na njih je imelo močan vpliv panslovan- sko gibanje. Avstro-Ogrska je igrala na šibke točke Rusije. To so bili zlasti uporni Poljaki, ki so bili pod rusko vladavino in Avstro-Ogrska jih je spodbujala, naj si ustvarijo lastno državo na račun Rusije. Rusi in Francozi so imeli čvrst medsebojni vojni spora- zum, da bodo Rusi dva tedna po začetku mobilizacije napa- dli Nemce. Rusi so pričeli z mo- bilizacijo 2. avgusta. Štiri dni pozneje, istega dne, ko je Av- stro-Ogrska napovedala vojno Rusiji, je enota poljske legije v avstrijskih uniformah presto- pila rusko mejo. Zvečer istega dne je prišlo do prvih spopa- dov z Rusi. Kljub okornosti svoje vojske in nerazvitim komunikacijam v provinci so bili Rusi kar hitro pripravljeni na velike spopa- de s centralni­mi silami. Veliko prej in veliko bolje, kot so predvidevali v generalšta- bih centralnih sil. To nemško in avstroogrsko podcenjevanje Rusov se je pozneje centralnim silam hudo maščevalo.Nemci so imeli proti Rusom posta- vljene sorazmerno šibke sile, na zahodno fronto so usmeri- li vse svoje relevantne vojaške efektive. 16 "Z vodo, v katero se je tisti led spremenil, ni čisto nič narobe. Lahko sta potolažena." Marko Breznik je vedel, da pride še nekaj. Lesjak je znal takole slepomišiti. "Kako mislite, da z vodo ni nič narobe?" "Marko, si pozabil, da se tikava?" Marko Breznik ni pozabil, le nerodno mu je bilo. "Kako torej ... misliš, da z vodo ni nič narobe?" "Nič, enostavno nič. Lahko jo pijeta, če vama je do tega, lahko jo grgrata, lahko si z njo umivata zobe. Jamčim vama, da je čisto navadna pitna voda iz vodovoda. Klorirana in tako dalje." Marko Breznik je malo razmišljal. "Torej ta voda ni padla z neba?" "No, ne tako hitro. Seveda je padla, tako kot pade vsa voda na tem ljubem svetu, le da je ta naredila ovinek skozi urejeno vodo- vodno omrežje. Oziroma, kolega Marko, da ti pritrdim. Ta voda ni nežno legla na pohorsko zemljico v obliki snežink in se potem na soncu stopila ter zvečer na asfaltu spet zmrznila. To je voda iz vodovodnega omrežja. Zdaj pa letim. Pozdravi mi Martina." In že ga ni bilo več. Marko Breznik je odložil slušalko. Torej imamo primer namerne povzročitve nesreče, je pomislil. Vtem je telefon ponovno zazvonil, tokrat na njegovi mizi. "Ja?" je rekel manj uradno kot prej. K njemu so prihajali veči- noma notranji klici. Klical je dežurni. "Marko, si ti?" "Da, seveda, prosim?" "Samo tole. Pred nekaj minutami so klicali iz bolnišnice. Glede tiste nesreče sinoči na Pohorju. Ena od poškodovank je zgodaj zju- traj umrla. Da je imela hujše notranje poškodbe, ne vem točno, kaj so že rekli, ampak da se je zapletlo in so bile neke krvavitve. Skratka mrtva ženska je samo malo, kje imam? Aja, tu je Nevenka Primožič, stara devetintrideset let." "Hvala. Kaj pa ostali dve?" "Nič niso omenili." Čeprav ženske, ki je umrla v prometni nesreči, Marko Breznik ni poznal, še videl je ni nikoli, je bil pretresen. Včeraj ni kazalo, da bi bilo lahko tako hudo. Tisti kmet je Primožičevi pomagal iz avtomobila, jo spravil gor po pobočju, tam zgoraj je ležala, bila je pri zavesti. No, o nekih bolečinah je tožila, ampak ... Pred očmi se mu je odvrtel čisto določen prizor. Spet je v Brezi, z višjim kriminalističnim inšpektorjem in z onimi tremi klepeta- vimi učitelji stoji pri šanku, mimo njih odhajajo spat ostali člani kolektiva. Marko jih opazuje preko Vrenkovega ramena. V glav- nem ženske, mlajše, srednjih let, le redkokatera starejša. Tipičen profesorski zbor. Na obrazih se jim vidi, da so pomirjeni. Nesre- ča je pred slabo uro zarezala mednje in jih pretresla. A kaj kmalu so si oddahnili, nobena od njihovih kolegic ni huje poškodovana. Samo da se je vse srečno končalo. Zdaj pa tole. Potem mu je prišlo na misel še nekaj. Pomislil je, da pri vče- rajšnjem dogodku na Pohorju ne gre za nesrečo, da ne gre niti za namerno povzročeno nesrečo ali kakorkoli bi to že moralo biti uradno opredeljeno, ampak za nekaj po klasifikaciji precej bolj preprostega, po teži kaznivega dejanja pa neprimerno hujšega, za umor. Roman je izšel pri založbi Sanje. Pisma bralcev Mrtvo hladen (2) Večer, 27. 8. 2011 Pred nekaj tedni je Slavko Švenda v svoji k o l u m ni v prilogi V sobotoo predsedniku SDS zapisal naslednje: "V dejanski demokraciji Janša zaradi tr- govine z orožjem ne bi imel kaj iskati na volitvah. Že dvom bi moral biti za- dosti, da bi odšel s političnega odra. Pa brez sramu vztraja, čeprav so obja- vljene knjige s pričevanji in faksimili." Nič novega, bi rekli, saj so mnogi drugi enakega mnenja in bi se v normalnih okoliščinah moral že zdavnaj umakni- ti iz politike za vsaj toliko časa, dokler sodišče v primeru Patria ne zaključi procesa. To se ne zgodi, kajti normalnost in demokracija očitno nista to, kar misli- ta Švenda in ostala javnost, ampak to, kar določi vrh SDS. To so dali vedeti v odgovoru v Večeru 2. avgusta preko svoje predstavnice Katarine Culiberg, ki je zapisala: "Gospod Švenda pred- sedniku SDS Janezu Janši odreka de- mokratično pravico do političnega udejstvovanja, čeprav je ta že večkrat poudaril, da nikoli ni bil prejemnik kakršnekoli gotovine od trgovine z orožjem niti kakršnekoli podkupnine v kakršnikoli obliki." Dodala je, da če bi vlada in mini- strstvo za obrambo umaknila oznake zaupnosti in objavila celotno poroči- lo o prometu in tranzitu orožja iz leta 1993, kot jim je Janša predlagal, bi se končala namigovanja, ki jih omenja tudi Švenda. To pojasnilo bi zvene- lo zelo nedolžno, če ne bi vedeli, da ne gre samo za namigovanja o starih grehih, ampak za današnje konkretne obtožnice, tudi z avstrijske strani. Po- sebej pa gre za dejstvo, da bi lahko v času, ko so bili na oblasti, sami obja- vili omenjeno poročilo o orožju in po- jasnili, kam je šla gotovina, kot jih je prosila dr. Spomenka Hribar, ne pa, da javnost sumi, da naj bi bili v času vla- danja prirejali arhivske dokumente. Zelo jih je zmotilo, da jih na to opozar- ja neki Švenda, človek, ki si ne dovoli soliti pameti ne od Pahorja (ki tega niti ne poskuša) ne od Janše. Njega ne zanimajo odgovori Culibergove, ki vedno bolj postaja "avtomat" SDS-a. Ima lastno življenjsko modrost, pri- dobljeno s svojimi žulji, kar mu daje moč, da naprej gazi svojo gaz proti re- snici. Zato je bilo zanimivo pričakova- nje njegovega odgovora, ki smo ga tudi dobili v Večeru 27. avgusta. Svoje raz- mišljanje je naslovil Mrtvo hladen in pravi "to je stanje, ki te ohranja pri ko- likor toliko zdravi pameti". V tem zelo kritičnem članku o katastrofalnem stanju v družbi zapiše: "Veliki mojster trgovine z orožjem si mane roke. Ko- likor slabše, toliko boljše." Lahko bi to bil zadosten odgovor, vendar pozne- je še doda: "Naj že enkrat odidejo in dajo možnost drugačnim, takim, ki imajo domovino res radi, takim, ki jih ne vodita pohlep in klinično izražena pohabljenost psihe. Samo naj odidejo. Kamor koli. Šele takrat bomo do konca potonili, se dotaknili dna in se odbili proti odrešilnemu površju ..." Na te, za Janšo še bolj boleče ob- tožbe se niso odzvali. Niso se odzva- li tudi na mnenje dr. Leva Krefta, ki je v istem Večeru povedal: "Kako bomo glasovali za Janeza Janšo, ki velja za očeta debelega kosa korupcije v Slove- niji s svojo udeležbo v vojaških poslih ... Če je prav, da je odstopila Katari- na Kresal, in vsi vemo, da je prav, ali je potem prav, da Janša kandidira in postane predsednik vlade?! Ne gre za sodno dokazano krivdo, ampak za po- litično odgovornost. Staro pravilo, ki je veljalo celo v komunističnih sistemih, je, da nekdo, ki je osumljen korupcije, ne more samostojno voditi ničesar, ker ga lahko vsakdo izsiljuje." Kreftu se ne upajo zoperstaviti, ker on dobro ve, kaj vse je počela desnica v Sloveniji in česa je še zmožna. Svoje mnenje je še pred davnimi leti na kratko strnil z bese- dami: "Desno od Janše je samo zid." S tem bi se odprla resna vprašanja o de- lovanju skrajne desnice danes in jim v debati s Kreftom, kot kaže tudi s Šven- dom, ni kos celoten doktorski štab SDS. Pomembno je tudi, kaj je o delo- vanju njihove in drugih novih partij v Sloveniji v zadnji številki Sodobnosti, reviji za književnost in kulturo, zapi- sal pisatelj Veno Taufer. Najbolj pa so sami izkazali svojo kulturo in odnos do domovine v izjavi pred prihodom Merklove. Kaj mu je o tem in o sesu- vanju države z referendumi povedala na štiri oči, ne bomo nikoli izvedeli, po reakcijah je bilo razumeti, da mu je dobro navila ušesa. Ne glede na to, da malo katera stvar pride do njegove vesti, je pomembno, da se svobodo- miselni ljudje pogumno zoperstavlja- jo širjenju negativnih strani politike in kulture janšizma ali drugih partijskih strank v Sloveniji. Ivo Ercegovič, Ptuj Ne brez nas! Predsednici Odbora za okolje in prostor v DZ Bredi Pečan Po neuradni poti smo izvedeli, da ste sklicali 33. sejo OOP, na kateri naj bi obravnavali dimnikarsko problema- tiko s 14. nujne seje. Opozoriti vas moramo, da je bila 14. seja sklicana na našo pobudo in zahtevo je podal poslanec g. Grill oz. SDS. Če ste že sklepe te seje priredili za svoje potrebe, ne smete problematike obravnavati brez glavnega pobudnika, pa čeprav je to civilna pobuda. Ne moremo dovoliti, da bi proble- matiko oz. ureditev dejavnosti obrav- navali sami nasprotniki naših oz. zahtev državljanov. Naj ponovno poudarimo, da vsaj 95 odstotkov državljanov nasprotuje tej ureditvi in ropanju koncesionarjev, ki državljane preganjajo preko sodišč in s kaznovanji. Vi pa želite vse to zamegli- ti z nekimi sklepi pod krinko odbora, in to m i mo nas. Pred 14. nujno sejo sem pričakoval vsaj malo poštenja v DZ in sem bil po njej močno razoča- ran (pa ne samo jaz). Če se ne bo dalo zadeve urediti preko uradnih in izvo- ljenih organov, jo bomo morali z refe- rendumom. Za nastale stroške bodo izključni krivci poslanci. Zato zahte- vamo, da sejo prekličete in jo skličete z novim terminom z vsemi materia- li in kjer bo VCP Dimnik enakopraven partner. Poudarjamo, da ne želimo več sodelovati v šovu, kakršnega ste prire- dili na 14. nujni seji, ampak na seji, na kateri se bo poglobljeno obravnavala problematika oz. sporna dimnikarska zakonodaja, in naš partner je Mop. Po- sebej še poudarjamo, da ne dovolimo, da bo problematiko, za katere uredi- tev se že sedem let zavzemamo, obrav- naval in o njej odločal nekdo tretji, in to tisti, ki ureditvi nasprotujejo, ker imajo od sedanje zakonodaje korist, ker so si jo tudi pripravili. Da bodo GZS in OZS (dimnikar- ski m o n o p o l i s t i) n a r e d i li vse, da sprememb ne bo, navajam samo en odstavek iz odstopne izjave člana ko- misije, ki jo je imenoval minister Karel Erjavec leta 2009 za spremembo za- konodaje: "Eden glavnih razlogov za moj odstop s položaja člana delovne skupine je bil ta, da se člani delovne skupine, ki zastopajo Mop, niso jasno opredelili do tez, danih v obravnavo. Mop ni bil sposoben oblikovati lastnih stališč do problemov, predstavniki GZS in OZS pa so ob molku 'države' počeli vse, da do spreminjanja ne bi prišlo." Tudi komisija je po drugi seji raz- padla. Zato pričakujemo na seji poleg poslancev in nas še p r e d s t a v n i ke Mopa kot zakonodajalca. Tone Kristan, Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, Kranj