URN_NBN_SI_DOC-P7VHKFHZ

143 R. Šolar: Načini in prednosti georeferenciranja knjižničnega gradiva, 127-150 Knjižnica, 57 (2013) 2-3 3.4 Podatkovna baza GeoNames Brezplačna podatkovna baza GeoNames, s katero je povezana prostorska podatkov­ na baza Europeane (Europeana Gazetteer) (Freire in Soares, 2011), vsebuje več kot 10 milijonov zemljepisnih imen in več kot 8 milijonov zemljepisnih pojavnih oblik. Vse zemljepisne oblike so kategorizirane v eno od devetih kategorij (npr. A – država, deže­ la, regija, H – vodotok, jezero, L – parki, območja …) in nato podkategorizirane v eno od 645 kod (npr. znotraj kategorije H – vodotok, jezero, koda BAY za jezero, koda CNL za kanal). GeoNames združuje podatke, kot so zemljepisna imena v različnih oblikah, nadmorska višina, število prebivalcev, povezava na različne vire itd. (Slika 13). Vse ko­ ordinate zemljepisne dolžine in širine so v WGS84 (World Geodetic System, Svetovni geodetski sistem iz leta 1984). Uporabniki lahko sami dodajajo podatke in jih urejajo. Slika 13: Rezultat iskanja Ljubljane v podatkovni bazi GeoNames 3.5 Normativni zapisi za zemljepisna imena v Splošnem geslovniku COBISS.SI in v normativni bazi hrvaške nacionalne in univerzitetne knjižnice NSK Pri razvoju Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC), katerega cilj je priprava enotne­ ga dvojezičnega slovensko-angleškega, splošnega kontroliranega slovarja za sistem