URN_NBN_SI_DOC-P7VHKFHZ

133 R. Šolar: Načini in prednosti georeferenciranja knjižničnega gradiva, 127-150 Knjižnica, 57 (2013) 2-3 123 – kodirani kartografski podatki – merilo in koordinate 206 – kartografski matematični podatki 607 – geografsko ime kot predmetna oznaka $d – najzahodnejša dolžina $a – merilo, projekci­ ja in koordinate $a – geografsko ime $e – najvzhodnejša dolžina $f – najsevernejša širina $g – najjužnejša širina Slika 4 : Elementi za georeferenciranje v formatu COMARC 123 1 $a - linearno merilo $b 50000 200 1 $a Državna topografska karta Republike Slovenije 1:50.000 $h 56 $i Osilnica $b Kartografsko gradivo $f izdelava Geodetski inštitut Slovenije, Geodetski zavod Slovenije in DFG Consulting $g zasnova Geodetski inštitut Slovenije 206 $a 1:50.000 ; UTM proj. 607 1 $a Osilnica $w Topografski zemljevidi Slika 5: Primer uporabe polj za georeferenciranje v bibliografskem opisu Državne topografske karte Republike Slovenije 1 : 50.000, list Osilnica v formatu COMARC V Sloveniji se v bibliografske opise kartografskega gradiva vse do danes niso vnašale koordinate (Slika 5), zato je mogoče samo neformalno georeferenciranje na osnovi geo grafskih predmetnih oznak oziroma geografskih določil. 2.2 Format Dublin Core V formatu Dublin Core je element Coverage definiran kot območje ali prostor vira ozi­ roma element, ki vključuje prostorsko lokacijo, časovno obdobje ali jurisdikcijo. Pripo­ ročljivo je, da se za geografsko ime kot določilo prostorske lokacije uporabijo gesla iz kontroliranih geslovnikov (Thesaurus of Geographic Names, TNG). V letih 2000 in 2005 so bile elementu Coverage za določanje prostorske lokacije do­ dane možnosti vnosa koordinat območja, koordinat geografske točke in kartografske projekcije (Slika 6).