Kazalo_1.pmd

26 § 16. Za težko prekršitev službene dolžnosti, zaradi katere bi krivca odpustili, razen če ne nastopijo posebej olajševalne okoliščine, se šteje, če uradnik bibli- oteke knjigo ali slovstveno delo, ki pripada biblioteki, odda naprej ali izposodi, ne da bi pred tem nemudoma poskrbel vsaj za uradno zaznambo. Enako velja za uslužbence biblioteke, če knjigo ali drugo slovstveno delo odtujijo ali si jo iz- posodijo brez poprejšnje vednosti bibliotečnega uradnika, ki bi potem za to odgo- varjal. § 17. Kot glavno sredstvo učnih ustanov za varovanje slovstvenih in znan- stvenih pripomočkov pred zlo usodo je treba šteti in po možnosti tudi izvesti: a) skupno postavitev in predajo vsega, kar je istovrstno, pod enovit nadzor in obravnavo; b) izločitev vsega, kar ni istovrstno; c) najstrožji in najnatančnejši red v biblioteki. § 18. Univerzitetna ali licejska biblioteka je skupna zbirka knjig vseh študijskih oddelkov in učnih predmetov univerze ali liceja in celo tudi drugih c. kr. izobraževalnih ustanov v istem kraju. Iz tega izhaja, da: a) ustanavljanje, vzdrževanje in pomnoževanje posebnih zbirk knjig za posamezne učne predmete, smeri študija in izobraževalnih ustanov v istem kraju na stroške javnega fonda ne more biti dovoljeno brez neizogibne nuj- nosti in v vsakem primeru tudi ne brez izrecne odobritve osrednje dvorne oblasti. V tem smislu je z najvišjo odločitvijo z odlokom c. kr. študijske dvorne komisije z dne 21. aprila, številka 883-86, ustanavljanje majhnih gimnazij- skih bibliotek dovoljeno samo na gimnazijah v krajih, kjer ni univerzitetne ali licejske biblioteke; b) morebitne že obstoječe posebne zbirke, predvsem pa po študijskih oddelkih raztresene posamezne knjige in drugi bibliotečni predmeti naj se, če temu ne nasprotujejo utemeljeni razlogi, oddajo skupni biblioteki; c) namesto ustanavljanja posameznih posebnih zbirk knjig pri izobraževalnih ustanovah, četudi bi se to zgodilo brez obremenjevanja javnega fonda, je ob vsaki priložnosti treba delovati tako, da se zaloga knjig, ki raztresena naokrog v daljšem časovnem obdobju le redko uide nenaklonjeni usodi, odda obsto- ječi skupni in javni biblioteki, kjer je mogoče, in se tudi mora v celoti ustreči utemeljenim zahtevam in željam tistih, ki bi hoteli zbirkam, ki so jih sami ustanovili, določiti posebno namembnost. § 19. Nasprotno pa se mora biblioteka v primerih, kadar raznolikost reči, ki zahtevajo povsem drugačen način obravnavanja in znanj, preprečuje njihovo smotrno obravnavo, dober nadzor in pregled nad njimi, tudi znebiti vseh takih predmetov, ki ne sodijo v takšno ustanovo. Zatorej mora: