URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

Mestna plaža bo Plaža na Savinjskem nabrežju letos v novi podobi, ki s o jo arhitekti pripravili brezplačno iz lesenih palet Z objekti iz navadnih lesenih palet lahko arhitekti naredijo mestno plažo atraktivno. (Arhiv Društva arhitektov in urbanistov Celje) METKA PIRC Nocojšnji koncert Glasba na vodi, ki ga bodo pripravili člani orkestra Hiše kulture Celje v sodelovanju s solistom Milošem Mlejnikom v lapidariju na Sa- vinjskem nabrežju, predstavlja uvod v letošnje prireditve v okviru Poletja v Celju. Prav na Savinjskem nabrežju bo v teh dneh zaživela mestna plaža, ki jo bodo letos prenovili. Strokovnjaki iz Društva arhitektov in urbanistov Celje so se namreč odločili, da mestu prosto- voljno pripravijo novo zasnovo tega zelenega območja. Prepričani so, da je nabrežje eno najlepših v Sloveniji in da se samo po sebi ponuja za nove vsebi- ne. "Pokazati želimo, da lahko z mini- malnim denarjem postavimo ogrodje za plažo in ji damo vsebino. Zasnova temelji na lesenih evropaletah, ki jih različno zložimo in s tem pokažemo ljudem, da lahko skoraj brez denarja kvalitetno posegamo v prostor," je po- vedal arhitekt Gorazd Furman Oman iz Društva arhitektov in urbanistov. Lesene palete bodo postavili na naj- različnejše načine, z njihovo pomočjo bo novo fasado dobila kavarna, po- stavili bi radi stopnišče, avditorij. Pri zasnovi so si pomagali tudi s komunal- nimi zabojniki za odpadke, ki so lahko dobrodošla urbana oprema za igro. Novo podobo plaže so oblikovali člani društva Martina Strniša, Miha Zavr- šnik, Karli Šrot in Rok Bordon. Kot Kraju dajejo utrip Sedemnajsta ponovitev dvomesečnega niza prireditev Gališki dnevi ROZMARI PETEK Kulturne, športne, družabne, izobra- ževalne, kulinarične .. vse vrste prire- ditev, tudi pohode, srečanja, gasilske veselice, kresovanja, je maja in junija moč obiskati na enem mestu - v majh- ni žalski krajevni skupnosti Galicija. Maja se jih je zvrstilo 14, ravno toliko se jih bo še v tem mesecu. Med odmev- nejše stalnice Galiških dni sodi kon- cert folklorne skupine (letos bodo na njem, tudi s pomočjo gostov iz Srbije, zbirali sredstva za nakup gorenjskih na- rodnih noš), pohod po obronkih Gali- cije, srečanje štirjakov (kar v prevodu pomeni, srečanje lastnikov motorjev na štiri prestave), zadnja leta pa doga- janje popestrijo tudi člani Turistične- ga društva in ponovno obujeni Klub mladih. Letošnja posebnost, ki je še ni bilo in je gotovo več ne bo, je počasti- tev 100. obletnice rojstva slikarja Do- reta Klemenčiča - Maja, ki je bil rojen prav v Galiciji. "V kulturnem domu ravno obnavljamo prostore, da bomo lahko v njem uredili njegovo stalno zbirko," pravi predsednik kulturnega društva Peter Vipave. "V Savinovi hiši v Žalcu je prava deponija njegovih stva- ri, zakaj jih ne bi nekaj viselo tudi v rod- nem kraju." Vse se je pred 17 leti začelo bolj ali manj spontano, ko sta se o tem, da bi kraj moral pokazati, kaj vse ima in zna, začela pogovarjati takratni predsednik kulturnega društva Ivo Lindič in seda- nji Peter Vipavc. "Kaj pa vem, kako se je do tega prišlo. Kar je," se spominja pravi Furman Oman, želijo s tem po- magati pri sooblikovanju javnega pro- stora začasnega značaja, ki bi v mestu aktiviral urbane funkcije kulturnih in rekreativnih dejavnosti. "Javni pro- stor na obrežju Savinje bo tako prido- bil tako imenovano dodano vrednost tako v funkcionalnem kot v vsebin- skem pomenu," je še dejal. Na novo so zasnovali celotno območje vse od knjižnice preko la- pidarija do Slomškovega trga. Zelo atraktivna je ideja o stopnišču iz palet, s katerim želijo nabrežje pove- zati s Slomškovim trgom, torej z mest- nim jedrom. Po besedah Karlija Šrota so območje razdelili na različne dejav- nosti, ki skupaj z vmesnimi prostori tvorijo celoto nabrežja. Dejavnosti v zgornjem delu nabrežja so povezali s knjižnico, v lapidariju vidijo možnost za predavanja, umetniške instalacije in dramske igre v kontekstu zgodovin- skega sporočila Celja. Na klasični loka- ciji, ki so je Celjani že vajeni, so pustili kavarno, ki so jo skušali nadgraditi z leseno ploščadjo. Ob nabrežju sledi- jo manjši oder za glasbene dogodke in avditorij ter prostor za posedanje in poležavanje, zanimivi so športni program in igrišči ter infotočka s pro- storom za umetnike in fotografske raz- stave. "Če bi hoteli postaviti vso načrto- vano strukturo, bi potrebovali okoli 2000 palet. Območje bomo urejali po- stopoma, odvisno od tega, koliko ma- teriala nam bo lahko zagotovil zavod Celeia," je dejal Furman Oman. Dodal je, da bo kavarna zagotovo stala še letos. "V prihodnje načrtujemo še več takšnih projektov, vse to z namenom, da postane mesto Celje najboljše, tudi poleti v času dopustov," je še povedal. Brez kajenja vzdržjivejši in lepši Tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje se je pridružil aktivnostim ob včerajšnjem svetovnem dnevu brez tobaka. Letos so aktivnosti potekale v smeri opozoril, da je kajenje pereč jav- nozdravstveni problem, saj prizadene celotni organizem. Kadilci so bolj kot ostali izpostavljeni boleznim srca in ožilja, boleznim pljuč in seveda raka- vim obolenjem. Celjski zavod je leta 2008 opravil ra- ziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog, v kateri so 1100 anketiranih pov- prašali tudi o kajenju. Raziskava je po- kazala, da na Celjskem kadi skoraj 17 odstotkov odraslih. Več kot polovica teh se zaveda posledic kajenja in je zas- krbljena za svoje zdravje. Po različnih podatkih želi od 70 do 80 odstotkov ka- dilcev opustiti to zdravju škodljivo raz- vado. Petina kadilcev je že poslušala z različnimi metodami opustiti kajenje. V povprečju kadilci poskusijo preneha- ti kaditi vsaj trikrat, preden jim uspe. Vsekakor pa je vredno poskusiti, saj raziskave in izkušnje kažejo, da lahko prenehajo tudi najbolj strastni kadilci, če le zberejo dovolj volje. Danes je kadilcem na voljo veli- ko svetovalnih virov pa tudi razne delavnice za odvajanje od kajenja po zdravstvenih domovih in tudi vse več farmakoloških metod. Ne samo, da so nekadilci bolj zdra- vi, imajo tudi boljšo telesno zmoglji- vost, lepšo kožo, čistejše zobe in dišeče lase. In prav s temi prednostmi nekadil- cev pred kadilci skušajo letos nagovar- jati predvsem mlade ljudi, ki stremijo k zdravemu videzu in dobri telesni kondiciji. (vve) Dobrodelna prireditev v SLG Celje Lions klub Celje Mozaik vabi na do- brodelno gledališko predstavo Slepci, nobelovca Mauricea Maeterlincka v izvedbi gledališča slepih in slabovid- nih Nasmeh. Drama Slepci je izziv za gledališko ekipo slepih in slabovidnih, ki s to predstavo želijo prikazati izgub- ljenost sodobnega človeka v svetu in hkrati odnos tega človeka do hendike- piranih. Predstava bo nocoj ob 19.30 v SLG Celje. Članice kluba Lions Celje Mozaik na Celjskem delujejo že 13 let. V svojem programu imajo tudi pomoč slepim in slabovidnim, kar je sicer tudi vodilo vseh Lions klubov po svetu. (vve) KJE NAS NAJDETE Dopisništvo Celje, Razlagova 13a Franc Kramer (03) 42 53 648, fran-cek.kramer@ -vecer.com Violeta Vatovec Einspieler (03) 42 53 646, violeta.ein-spieler@ -vecer.com Rozmari Petek (03) 425 36 44, rozmari .petek@- vecer.com Oglasn-o tržen-je: Darko Urbancl 031 218 998 Naročn-iki, mali oglasi: (03) 425 36 30 II Tu se še znamo spontano sprostiti" Vrhunec lanskih Galiških dni je bilo obujanje starih običajev - starejši domačini so pokazali, kako seje včasih delalo ostrešje hiše. Dodati velja, da so les ročno podrli in ga na kraj dogajanja pripeljali s konji, tramove pa so koristno uporabili pri obnovi Gasilskega doma v Zavrhu pri Galiciji. (Peter Vipavc) Vipavc. Besede so prerasle v dejanja in začele so se priprave na sprva "le" 14- dnevno prireditev Gališki dnevi. Od takrat do danes se je nekaj stalnih spre- menilo. Likovne kolonije so zato, ker učitelji in otroci konec šolskega leta ni- majo več "ta prave" energije, ukinili, rodila so se nova društva, ki so imela nove ideje, sama prireditev Gališki dnevi pa se je razširila na kar dva me- seca. Priznati je treba, da je gališka stal- nica imela vzpone in padce. "Zdaj mislim, da smo na vrhuncu. Tudi za drugo leto in še kakšno leto kasneje nas ni strah. Materiala ne bo zmanj- kalo, saj nekateri že sedaj imajo ideje, kako bi kaj izpeljali prihodnje leto," raz- mišlja predsednik krajevne skupnosti Joži Kruleč, ki je skupaj z Vipavcem, prijateljem iz otroških let, gonilna sila občinske posebnosti. Letos si je zgolj zato, da bo lahko sodeloval na petem srečanju štirjakov, kupil staro "štirko", njemu podobnih je v kraju še kar nekaj. Skorajda ni hiše, ki ne bi "prispevala" vsaj enega člana za izvedbo prireditev, kot tudi skoraj ni posameznika, ki si ne bi bil vsaj enkrat ogledal eno od šte- vilnih prireditev znotraj 16 ponovitev Galiških dni. "V tem je smisel, saj pri- reditev ne pripravljamo le zase. Vsak lahko najde nekaj zase," jasno pove Vipavc. "Ne morem trditi, da se sedaj v kraju vsi poznamo. Se pa zagotovo zaradi Galiških dni bolje poznamo. V časih, ko smo vedno bolj odtujeni, je pozitiven duh, ki se zazna na vsaki pri- reditvi, toliko bolj pomemben. Tega v mestih ni, kar opazijo tudi obiskoval- ci, ki pridejo od drugod. Tu še znamo spontano presenetiti, v tem se razliku- jemo od drugih," je idejo povzel Kru- lec. Pa še kratek dodatek, da bralci ne bodo dobili občutka o samozadostno- sti. Galičani radi pogledajo tudi na tuje. Zgolj gostovanje v Srbiji je prine- slo tesna prijateljstva z društvi v Alek- sandrovcu, "firbec", kako neki je videti avstrijska krajevna skupnost z enakim imenom, prav tako. Svoj kraj aktivni posamezniki očitno promovirajo na različne načine. "Če sediš doma, ne boš nobenega spoznal. V dnevno sobo ne bo nihče prišel," je povabilo na Gališke dneve, ki se bodo zaključili 26. junija, strnil Vipavc. I 1. TEK OB DRAVI Mariborski otok, 12. 6. 2011 Skok v zDravo poletje