URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

2 0 | regija@vecer.com KOROŠKA sreda, 1. junija 2011 Od soka do žganja Sadjarski društvi Mežiške in Mislinjske doline sta skupaj pripra- vili ocenjevanje sadjarskih izdelkov. Ocenjevali so mošt, sok, kis, žganje in liker. Med 19 vzorci je komisija kot najboljši jabolčni sok izbrala sok Tadeja Sekavčnika iz Slovenj Gradca. Najboljši kis je pri- delal Ferdo Piko iz Šentanela, sodelovalo je 17 pridelovalcev kisa. Največ dela je komisija imela z ocenjevanjem mošta, saj so morali preizkusiti kar 76 vzorcev. Za najboljšega so razglasili mošt, ki ga je pridelal Damijan Smolak iz Šentanela. Isti pridelovalec je domov odnesel tudi naziv naj liker. Najmočnejša pijača, ki so jo morali oce- niti, je bilo žganje, po preizkusu 28 vzorcev je komisija odločila, da je najboljše žganje skuhal Jože Čas s Tolstega Vrha. Za ocenjevanje so morali sestaviti dve komisiji, saj bi bil preizkus vseh pijač hkrati za posameznika prehud zalogaj. Razglasitev in podelitev priznanj je povezovala aktualna moštna d'čva Karmen Ošep. (jb) Knjižica o bukovnikih Potem ko so v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem pripravili pregledno domoznansko razstavo Shtoria od enih starih bukovnikov ino visharjev - o koroških bukovnikih in vižarjih (učenih ljudeh iz ljudstva, ki so prepisovali, prevajali, prirejali ali samostojno ustvarjali razne tekste in kovali "rajme"), je nedavno izšla tudi knjižica z besedili avtoric razstave Simone Von- čina in Simone Šu-ler Pandev, ki sta podatke črpali iz zbirk knjižni- ce oziroma njenih rokopisnih depojev. V 32-stranski publikaciji, izdani v 1000 izvodih, sta z besedo in fotografijami osvetlili literar- ni fenomen bukovništva, značilnega predvsem za Koroško. Pojavil se je že v 16. stoletju med slovenskimi protestantskimi pisci v oko- lici Podkloštra, preučeval pa ga je zlasti dr. Franc- Kot-nik. Avtorici v knjižici opredelita izraz bukovništvo, pojasnita vzro- ke prepisovanja in žanre, predstavita dejavnost slovenskih prote- stantov iz Podkloštra v 16. in 17. stoletju, prevajalce iz časa od konca 17. do sredine 18. stoletja in klasične bukovnike od druge polovice 18. stoletja dalje (podrobneje Andreja Šu-st-er-ja Drabosnjaka, Blaža Mavrela in Milko Hart-man), nato pa se posvetita še drugim bukov- nikom iz Ziljske doline, Roža, Podjune in Mežiške doline ter Pohor- ja. Dodali sta tudi podatke o raziskovalcih in zbiralcih. (ačk) Letošnji prejemniki priznanj občine Podvelka Za 60-letno aktivno in humano delo v kraju je srebrni grb občine Podvelka prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ožbalt. Bronasti grb občine Podvelka so prejeli Adalbert- Tert-inek za uspešno delo na področju kulture in gasilstva, Drago Selič za aktivno delo na področju športa in Jože Rih-t-er za uspešno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Kapla in za prispevek k razvoju kraja. Prizna- nje občine Podvelka za izjemne dosežke na področju kulture je prejel Drago Marksel. (jma) Nogometaši Fužinarja napredovali Nogometaši ravenskega Fužinarja so po svoji zadnji domači tekmi v letošnji sezoni visoko dvignili pokal II. članske lige MNZ Mari- bor, ki so si ga zagotovili že pred dvema krogoma, ko so z 2:0 sla- vili na derbiju Mežiške doline proti prevaljskemu Korotanu. Že takrat je bilo jasno, da so njihovi najbližji zasledovalci preveč zao- stali, da bi jih prehiteli tudi v za Fužinar najslabšem možnem sce- nariju. Tudi to soboto so potrdili svojo premoč v ligi, saj so s 3:1 premagali nogometaše Marjete. Pokal II. članske lige MNZ Maribor je nogometašem Fužinarja, klubskemu vodstvu in njihovemu trenerju Ladislavu- Kuzmi predal predsednik MNZ Maribor dr. Ru-dolf Tu-rk. Uvrstitev v I. člansko ligo MNZ Maribor so si igralci Fužinarja zagotovili že v 19. krogu tekmovanja, na lestvici pa še vedno poteka hud boj za uvrstitev v višjo ligo, saj Korotan na tretjem mestu za A.B.T. Miklavž zaostaja le dve točki in tako bo o drugem mestu na lestvici odločal zadnji krog. Koroški nogometni navdušenci tako še vedno upajo, da bosta preboj v višjo ligo dosegli kar dve ekipi iz Mežiške doline. (rk) Jubilej Društva upokojencev Muta Upokojenci iz Mute in Vuzenice so že leta 1950 ustanovili Društ- vo upokojencev Muta-Vuzenica, ko sta kraja spadala pod občino Radlje ob Dravi in so se upokojenci povezovali z občinskim društ- vom s sedežem v Radljah. Zaradi pestre in razširjene dejavnosti so se leta 1991 odločili za odcepitev in samostojno pot. Nedavno se je okrog 300 upokojencev in gostov zbralo na slovesnosti na Muti, na kateri so zaznamovali skupno 60-letnico delovanja s posebnim poudarkom na zadnjih 20 letih uspešnega dela. Med gosti so bili predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mat-eja Kožu-h- Novak, predstavniki koroške pokrajinske zveze in društev sosednjih občin, nekaj svetnikov občine Mute in njen župan Boris Kralj. Društvo upokojencev Mute je torej posebej poudarilo 20-letno samostojno pot delovanja in pripravilo za svoje članstvo lep kultur- ni program. Nastopili so otroci vrtca, učenci osnovne šole, mešani pevski zbor Zvon Muta, pevke zbora Klasje in ansambel Diaton. Društvo je pred kratkim izdalo zbornik in v njem prikazalo lep, slikovit in vsebinsko bogat pregled zgodovine in dela društ- va, v katerega je trenutno včlanjenih kar 550 upokojencev, kar je skoraj 70 odstotkov upokojenske populacije v občini.Ob prizadev- nem delu upravnega odbora so izredno dejavni še nekatere komi- sije (za socialne zadeve, stanovanjska, za rekreacijo in kulturo ...) in kar številni krožki. Razvito je izletništvo, letovanja ob morju so njihova stalnica, pomembno je medgeneracijsko sodelovanje. Občina Muta je ob 20-letnici samostojnega dela Društvu upoko- jencev Muta podelila srebrni grb občine Muta za leto 2011 in to je bil še en razlog več, ki je na obletnico privabil zares rekordno šte- vilo upokojencev. (hj) Skupna vreča denarja, brez kvote za Koroško Na razpisu za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest naobmejnih problem- skih območjih v dveh letih 14,6 milijona evrov za podjetja iz devetih regij PETRA LESJAK TUŠEK Čeprav so na Koroškem po spre- jetju zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvo- ja pričakovali, da bodo ukrepi, ki izhajajo iz zakona, regiji za- gotavljali iste možnosti, kot bi jih propadli interventni zakon za razvojno pomoč koroški regiji, se je že pri izpeljavi pr- vega ukrepa izkazalo nasprot- no. Glede na zagotovila službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) so tako Regionalna razvojna agen- cija (RRA) Koroška kot občine pričakovale, da bo pri prvem razpisu za sofinanciranje za- četnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmej- nih problemskih območjih za Koroško opredeljena posebna kvota razpoložljivih sredstev. Tega aktualni razpis, ki ga je Slovenski regionalnorazvojni sklad koroškim podjetjem v so- delovanju z RRA Koroška pred- stavil včeraj v Dravogradu, zdaj ne predvideva. To pomeni, da bodo podjetja iz koroških obmejnih občin (enajstih koroš- kih občin z izjemo Mislinje) na razpisu konkurirala podjetjem iz preostalih osmih regij, ki so upravičena do proračunskega denarja iz tega vira. To obžalu- je tudi direktorica RRA Koroš- ka Karmen Sonjak, saj bi glede na prejšnje razgovore pričako- vala posebej opredeljen znesek za Koroško, ki bi bil razpolož- ljiv zgolj za projekte iz te regije in ne za vsa problemska obmej- na območja. Kljub temu upa in t us tusdrogerija Veliko podjetnikov je včeraj prisluhnilo vsebini razpisa za sofinanciranje investicij in novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Jeklarstvo, ključno za ravensko zaokroženo gospodarsko območje, je kot panoga iz razpisa izvzeto. (Igor Napast) pričakuje, da bodo koroška pod- jetja prijavila čim več dobrih projektov in uspela počrpati čim več denarja. V celotnem dveletnem razpisu za obmejna problemska območja je skupaj na voljo 14,6 milijona evrov, in sicer letos 7,2 milijona evrov in preostalo v letu 2012. Uspeli bodo najboljši ne glede na regijo Na očitke o neopredeljenih kvotah za posamezne regije je predstavnica Slovenskega regi- onalnorazvojnega sklada Kat-ja Zgonc- ob robu včerajšnje razla- ge vsebine razpisa odgovorila, da so se "dileme o kvotah izpo- stavile in da je dejstvo, da so bili tudi pri postavljanju kvot izpostavljeni določeni prob- lemi, tako da je razpis zdaj zastavljen tako, kot je. Preko sistema točkovanja bodo uspe- li najboljši projekti." Deloma naj bi na nedoločitev kvot vpli- vala tudi časovna stiska, saj sicer letošnjega razpisa niti ne bi mogli izpeljati. Zgončeva je sicer pred širokim krogom za- interesiranih predstavnikov koroških podjetij podrobno raz- ložila vsebino razpisa, ki je bil objavljen v Uradnem listu 20. maja in ki bo konec tega tedna še dopolnjen z dvema manjši- ma dopolniloma o območjih in o izvedljivosti projekta v letu 2011. Največji skupni problem, ki so ga prepoznavala podjetja, je kratek čas prijave na razpis, in sicer do 30. junija. Še bolj kot rok za prijavo pa vsaj v letoš- njem letu skrbi kratko obdobje izvedbe prijavljenih projektov, saj morajo biti projekti oziro- ma investicije izvedeni že do konca septembra. Ključna vsebina prijave Katja Zgonc je zbrane podjet- nike in predstavnike družb opozorila, da je pomembna predvsem vsebina prijave s točno opredeljenimi nameni in cilji, torej kakovostna prija- va. Podjetja v težavah do po- moči niso upravičena, glede na panoge je denimo izloče- na kmetijska dejavnost, prav tako jeklarstvo in železarstvo, ki kot je znano, do sredstev ni bilo upravičeno že na razpisu 1 Karmen Sonjak upa, da bodo koroška podjetja prijavila čim več dobrih- projekt-ov. (Petra Lesjak Tušek) za gospodarska razvojna sre- dišča. Cilji razpisa so v spodbu- janju delovnih mest in dvigu dodane vrednosti, je poudarja- la Zgončeva. Skrajne meje dovoljene dr- žavne pomoči pri investicijah so (v odstotkih od vrednosti upravičenih stroškov projekta) 30 odstotkov za velika podjet- ja, 40 za srednja, in 50 odstot- kov za mala oziroma mikro podjetja. Najvišja možna vi- šina nepovratnih sredstev je 500 tisoč evrov, minimalna pa deset tisoč evrov. Vsako sredo ob nakupu za vsaj 20 € 11 % upokojensk popust za naslednjo sredo Pri blagajnah trgovin, franšiz ali drogerij predložite Tuš klub kartico, ob včlanitvi v Tuš Senior klub pa še zadnji pokojninski odrezek ali ZDUS Diners Club kartico. Popust se samodejno naloži na vašo Tuš klub kartico. Senior U sk >ub i