URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

sreda, 6. julija 2011 GOSPODARSTVO Paloma spet na razpotju Po težavah v poslovanju še presenetljiva odstopa predsednika uprave in nadzornega sveta dve leti in leto dni pred iztekom mandata, potem ko od treh zainteresiranih vlagateljev nobeden ni dovolj ponujal bi bil moral biti v tem letu dobiček višji zaradi zelo nizkih cen celuloze, ki so se lani povzpele v nebo in odlo- čilno prispevale k izgubi. V teh letih so z mehkimi metodami zniževali število zaposlenih z 921 v letu 2008 na 853 v letu 2009 in nato na 778, kolikor je bilo zaposlenih ob koncu preteklega leta. BORKO DE CORTI Paloma, sladkogorska tovarna papir- ja, je na razpotju, ko ni jasno, kako na- prej. Nedavna odstopa predsednikov nadzornega sveta in uprave nič kaj rožnate razmere samo še bolj zapleta- ta, kajti gre za moža, ki največ vesta, v kakšnih razmerah se je znašla druž- ba. Zato tudi ni mogoče povsem verje- ti njunemu pojasnilu, da odstopata iz "osebnih razlogov". Predsednik upra- ve Bojan Rajtmajer je odstopil dobri dve leti pred iztekom mandata, pred- sednik nadzornega sveta Krešo Šavrič iz Odškodninske družbe pa leto dni pred iztekom štiriletnega mandatne- ga obdobja. Dvom o sposobnosti "Če se bo poslovanje Palome z izgubo nadaljevalo tudi v tem letu, lahko te okoliščine nakazujejo na pomembno negotovost, ki lahko vzbudi dvom o sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje," so malce zavito opo- zorili strokovnjaki, ki so malce bolj na- tančno pogledali v njeno poslovanje. Delničarji Palome, med katerimi je tudi Igor Bavčar s skoraj dvoodstot- nim lastniškimi deležem, bodo 25. julija na skupščini pregledali letno po- ročilo za lani. Paloma je namreč v letu 2010 ustvarila 4,3 milijona evrov izgu- be, prenesena izguba iz preteklih let znaša 1,8 milijona evrov, tako da znaša bilančna izguba 6,1 milijona evrov. Delež izgube v osnovnem kapitalu je konec preteklega leta znašal 43 odstot- kov, kratkoročne obveznosti Palome pa so presegle kratkoročne terjatve za 11,6 milijona, zato je dvom o sposob- nosti v prihodnje, če bodo še ustvarja- li izgubo, povsem upravičen. Bojan Rajtmajer je na čelu Palome od avgusta 2008, maja istega leta je po- stal prokurist, v tem letu pa je bila izgu- ba zadnjih let najvišja v letu 2008, ko je znašala 6,2 milijona, leta 2007 je do- segla 5,2 milijona, v letu 2006 je bila nekaj nižja, 4,1 milijona, medtem ko so v letu 2009 ustvarili tri milijone evrov čistega dobička. Nekateri so trdili, da Odhajajoči direktor napoveduje dobiček Predsednik uprave, ki mu teče trime- sečni odpovedni rok, potem ko je vlo- žil nepreklicno odstopno izjavo, sicer zatrjuje, da bodo letos ustvarili nekaj manj kot pol milijona evrov dobička, vendar najkasneje jeseni njega ne bo več v sladkogorski tovarni. Povsem lahko se zgodi, da bodo njegov odpo- vedni rok skrajšali, kar se bo videlo po seji skupščine. Takrat bodo namreč lastniki (največji je PDP, Posebna druž- ba za podjetniško svetovanje, ki ima skoraj 71-odstotni delež) dopolnili nadzorni svet. Po odstopu predsedni- ka nadzornega sveta so v njem samo še trije predstavniki kapitala, dva sta iz vrst zaposlenih. Že nekaj časa imajo v mislih temeljiteje prenoviti sestavo nadzornikov, zato bodo lahko novi nadzorniki hitro postavili novo upra- vo. Glede na to, koga vse zanimajo podatki o poslovanju Palome, bodo vsekakor zanimiva prihodnja dogaja- nja. Vlagatelji ponujali premalo Družba je lani dosegla 85,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, od česar je 71,1 milijona evrov ustvarila na tujih trgih, 14 milijonov na doma- čem trgu. Skoraj polovico prihodkov od prodaje ustvarijo v državah zahod- ne Evrope, 20 odstotkov v južni Evro- pi, v Sloveniji nekaj nad 16 odstotkov, medtem ko v vzhodni Evropi 14 odstot- kov. Največje tržišče v zahodni Evropi je Nemčija, v vzhodni Madžarska, v južni Evropi Hrvaška. V Sloveniji se je lani količinsko njihova prodaja poveča- la za dva odstotka, medtem ko so bili na tem trgu čisti prihodki od prodaje za 2,8 odstotka višji. Preteklo leto je bilo po oceni predsednika uprave Palome Bojana Rajtmajerja v odsto- pu za proizvajalce higienskih papirjev najslabše v zadnjih dveh desetletjih. (Igor Napast) "Preteklo leto je bilo najslabše leto za proizvajalce higienskih papirjev v zadnjih dveh desetletjih," ocenjuje Bojan Rajtmajer, predsednik uprave v odstopu. Višjih cen celuloze jim ni uspelo v večji meri prenesti na konč- ne potrošnike zaradi konkurence med velikimi trgovskimi verigami, zaradi padca kupne moči, pogodbeno dogo- vorjenih cen izdelkov in večje ponud- be izdelkov higienske konfekcije od povpraševanja. Paloma je skušala najti finančnega vlagatelja ali strateškega partnerja. Prejeli so pet ponudb, trije ponudniki so opravili skrbni pregled, nato so stekla pogajanja. Čeprav so na- vezali kar nekaj vezi s srbskim podjet- jem Drenik, enim od ponudnikov, so proces izbire sklenili in niso izbrali no- benega od morebitnih vlagateljev, ki so ponujali bistveno manj, kot so pri- čakovali. Prva d a ma IMF n i ma č a sa za uvajanje Nekdanjo šampionko v sinhronem plavanju čaka zahtevno usklajevanje razglašenega svetovnega gospodarstva SEBASTIJAN KOPUŠAR NEW YORK (OD NA-ŠEGA-SODELA-V-CA-) Christine Lagarde je včeraj kot prva ženska v zgodovini prevzela krmilo Mednarodnega denarnega sklada, ene najvplivnejših finančnih institucij na svetu. Nekdanja francoska ministrica ne bo imela časa za uživanje v naslovu, saj bo morala takoj zavihati rokave za spopad z grško dolžniško krizo in pre- prečiti širjenje plačilne nesposobnosti po evroobmočju. Za vrat ji hkrati diha- jo kitajska inflacija, polžja gospodarska rast Evrope in ZDA ter pregrevanje ne- katerih razvijajočih se gospodarskih tigrov. Po debaklu rojaka Dominiquea Strauss-Kahna, ki so ga v ZDA obtoži- li poskusa posilstva, sedaj pa bo, kot vse kaže, iz New Yorka odkorakal ne- dolžen, je Lagardeova z manjšimi te- žavami dobila podporo 24-članskega upravnega odbora Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Kljub nego- dovanju nekaterih gospodarsko hitro- rastočih držav se je uresničilo staro nenapisano pravilo, da sklad vodi za- hodni Evropejec (običajno Francoz), medtem ko je svetovna banka v rokah Američanov. Zdi se, da bo njena prva naloga vo- denje prestrukturiranja grškega dolga, proti čemer se je kot finančna minis- trica ves čas borila. Med finančnimi analitiki se širi mnenje, da bodo vla- gatelji izgubili okoli polovico od 340 milijard evrov, kolikor jih Grčija dol- guje, Lagardeova pa bo morala poskr- beti, da to ne bo zamajalo svetovnega trga. Njeni kritiki se sprašujejo, ali bo ob tem lahko ohranila vlogo neodvi- sne svetovalke. Nekdanji glavni anali- tik IMF Simon Johnson denimo o njej meni, da je tipični predstavnik strate- gije "o oživljanju evroobmočja s tujim denarjem". Prav odziv IMF na dolžniške krize bo merilo za nepristranskost njenega dela, pravi vodja investicijskega pod- jetja Pimco Mohamed El-Erian. Sklad se mora pripraviti na izgube, ki jih bodo prinesla neplačana posojila. Dru- gače bo imel IMF podobne težave kot Evropska banka, ki zaradi velikega šte- vila nakupljenih grških obveznic ne želi priznati njene plačilne nesposob- ] k . Christine Lagarde, nekdanja francoska ministrica, ne bo imela časa za uživanje v novem naslovu, saj bo morala takoj zavihati rokave za spopad z grško dolžniš- ko krizo in preprečiti širjenje plačilne ne- sposobnosti po evroobmočju. (Reuters) nosti, trdi El-Erian. Predvsem pa mora dokazati, da sklad ni le njena odskočna deska za politično kariero. gospodarstvo@vecer.com 111 Rebalans proračuna nujen Tako ocenjuje svet Banke Slovenije. Stagnacija kreditiranja nebančnega sektorja se letos nadaljuje Trenutna gospodarska gibanja potr- jujejo projekcije gospodarske rasti in inflacije iz aprilskega poročila o cenovni stabilnosti. Rast BDP naj bi letos znašala blizu dva odstotka, v na- slednjih dveh letih pa od dva do tri odstotke. H gospodarski rasti bodo še naprej največ prispevale izvozne de- javnosti, gibanja v gradbeništvu pa so slabša od pričakovanj. Inflacija se bo v drugi polovici leta prehodno poviša- la, predvsem zaradi enkratnih baznih učinkov, v naslednjem letu pa naj bi se približala povprečju evrskega območ- ja, pri okoli dveh odstotkih, ocenjujejo v Banki Slovenije - njen svet je včeraj, kot so sporočili, obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja. Globalna gospodarska aktivnost se v drugem četrtletju umirja. Umirjanje tuje konjunkture se v Sloveniji odraža v zastoju rasti industrijske proizvod- nje. Razmere na trgu dela se izboljšu- jejo le počasi, kar se odraža v zmerni rasti zaposlenosti v zadnjih nekaj mese- cih. Ob še vedno zaostrenih razmerah na trgu dela ni pričakovati občutnejše krepitve domačega trošenja. Zato se ohranja nizka rast v storitvenih dejav- nostih, vezanih na domače povpraše- vanje. Povečujejo se tveganja glede pri- hodnje rasti v tujini, predvsem zaradi javnofinančnih težav v nekaterih drža- vah ter možnih posledic za finančno stabilnost. V zadnjem času se povečuje- jo tudi negotovosti v domačem okolju, med drugim zaradi javnofinančnega primanjkljaja in možnega zastoja pri izvajanju strukturnih reform. Reba- lans proračuna za 2011 v skladu z uresničitvijo zavez iz programa sta- bilnosti je nujno potreben. Morebitno nadaljnje znižanje bonitetnih ocen bi dodatno prispevalo k podražitvi finan- ciranja gospodarstva, ki je v nekaterih delih visoko zadolženo. Za ohranjanje vzdržne gospodarske rasti ter za odpra- vo makroekonomskih neravnovesij bo ključno izboljševanje cenovne in stroš- kovne konkurenčnosti ter ustrezno izvajanje fiskalne konsolidacije. Svet Banke Slovenije je obravna- val tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. Bilančna vsota banč- nega sistema se maja 2011 ni bistveno povečala, stagnacija kreditiranja ne- bančnega sektorja pa se je nadaljevala. Kreditiranje razmeroma močno zadol- ženega sektorja nefinančnih podjetij je nazadovalo, banke pa so nadpovpreč- no povečale kreditiranje gospodinj- stev. Na strani virov se je nadaljeval proces prestrukturiranja s poveča- njem vlog gospodinjstev, kar je bilo deloma sezonskega značaja, in drugih finančnih organizacij ter z nadaljeva- njem procesa razdolževanja bank v tu- jini. Stroški oslabitev in rezervacij so se maja 2011 povečali, vendar je banč- ni sistem v prvih petih mesecih letos posloval z dobičkom v višini 63,1 mili- jona evrov. Za dolgoročnejšo oživitev kreditne in gospodarske rasti je ključno pospeši- ti in povečati učinkovitost finančnega prestrukturiranja podjetij in bank ter okrepiti njihovo kapitalsko moč. (gr) Upad trgovine na drobno Obseg trgovine na drobno se je maja glede na april tako v območju evra kot v celotni EU zmanjšal za 1,1 odstot- ka, kaže včeraj objavljena prva ocena evropskega statističnega urada Euro- stat. V Sloveniji je bil padec obsega tr- govine na drobno maja na mesečni ravni večji od evropskega povprečja. Znašal je namreč 1,9 odstotka. (sta) Upniki potrdili prisilno poravnavo Laboda Navadni upniki družbe Labod so minuli četrtek z 68,76-odstotno večino potrdi- li prisilno poravnavo družbe, je razvidno iz včerajšnje objave na Ajpesu. Labod naj bi upnike poplačal 100-odstotno v obdobju devetih let. Kot je novomeško okrožno sodišče zapisalo v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne eviden- ce in storitve (Ajpes), iz poročila prisilne upraviteljice Simone Goriup o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave s 30. junija izhaja, da so za prisilno poravnavo glasovali upniki, ki imajo za okoli 374.000 evrov oz. 68,76 odstotka priznanih navadnih terjatev. Prisilna poravnava predvideva, da bodo terjatve poplačane 100-odstotno v obdobju devetih let od dneva pravnomočnosti skle- pa o potrditvi prisilne poravnave, obrestovane z 0,9-odstotno obrestno mero letno. Prisilna upraviteljica je priznala za skupno nekaj več kot sedem milijo- nov evrov terjatev, od tega za 544.000 evrov navadnih terjatev, za 727.000 evrov pogojnih terjatev in za 5,78 milijona evrov ločitvene terjatve banke Volksbank. (sta)