URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

14 kultura@vecer.com KULTURA sreda, 6. julija 2011 Za večjo avtonomnost Predlog kulturnega minis- trstva za posodobitev delovanja javnih kulturnih zavodov pred aktualno javno razpravo o osnutku sprememb krovnega zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi UROŠ SMASEK Kako bo posodobljeno delo javnih za- vodov na področju kulture, so na mi- nistrstvu za kulturo (MzK) naslovili predstavitev predlagane posodobit- ve delovanja zavodov pred začetkom aktualne javne razprave (predvidene do 7. septembra) o osnutku sprememb krovnega kulturnega zakona o uresni- čevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK). S posodabljanjem javnega sek- torja, se pravi, s spremembami ZUJIK-a pa naj bi se po uvodnih besedah minis- trice za kulturo v odstopu Majde Širce v delovanju MzK zaključeval pomem- ben segment. Predstavljal naj bi pripravo spre- menjenih izhodišč za javne službe na področju kulture, katerim gre približ- no polovica od okoli 200 milijonov evrov proračunskih sredstev MzK, od tega dobrih 75 milijonov 28 zavodom v ustanoviteljstvu države, preostala sredstva pa približno 60 zavodom v ustanoviteljstvu lokalnih skupnosti. Temeljni cilj posodobitve dela javnih zavodov pa naj bi po besedah general- ne direktorice direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve na MzK Sonje Kralj Bervar bila večja avtonom- nost zavodov, poleg tega pa še njihova programska odličnost ter racionalna in gospodarna poraba javnih sredstev, kar naj bi vse skupaj vodilo k večji učinko- vitosti. Na področju financiranja zavodov naj bi pomembne novosti bile: vzpo- stavitev normativov in standardov za financiranje, nato da naj bi plače bile umeščene med splošne in program- ske stroške (odvisno od tega, kaj kdo od zaposlenih dejansko dela) pa da naj bi posamezni zavodi bili obravnavani individualno (z možnostjo do 10-od- stotnega odstopanja od normativov), pogodbe s partnerji MzK pa večletne (zaradi načrtovanja dela zavodov za daljša obdobja, z dodeljenimi sredstvi v skupnih letnih zneskih), pri čemer naj bi v pogodbah bil določen tudi pri- čakovani delež neproračunskih virov. Na področju organov upravljanja zavodov ostajata direktor (oziroma uprava) in svet zavoda, s tem da naj bi zavodi dobili možnost v ustanov- nih aktih določiti še druge organe, pomembne za delovanje. Novosti za funkcijo direktorja pa naj bi bile: zvi- šani pogoji za imenovanje in podrob- neje določena tako postopek tega (s soglasjem večinskega financerja zavo- da) kot tudi vsebina njegove pogodbe pa obvezi, da direktor pri vodenju za- voda dosledno upošteva javni interes ter da z javnimi sredstvi ravna skrbno kot vesten in pošten gospodarstvenik in da kot tak skrbi za zakonito in go- spodarno delovanje zavoda. Direktor naj bi povrh vsega imel pogodbeno konkurenčno klavzulo, da mora pridobiti soglasje sveta zavo- da za vsako delo, ki ni določeno v po- godbi o zaposlitvi, pri čemer naj bi kršenje klavzule bil krivdni razlog za odpoved pogodbe, ampak ob predča- snem prenehanju mandata iz nekriv- dnih razlogov pa naj bi bil upravičen do odpravnine. Med novostmi, ki naj bi zadevale sestavo svetov zavodov, pa naj bi večino članov sveta posamezne- ga zavoda imenoval njegov večinski financer, medtem ko naj bi člani bih odgovorni tistemu, ki jih je imenoval na funkcijo. Novosti naj bi bile tudi na področ- ju delovnih razmerij in iz njih izhajajo- čih pravic, med najpomembnejšimi pa vzpostavitev delovnih normativov za delovna mesta ter poleg tega še uved- ba tako imenovanega zasedbenega načrta (s poimensko določitvijo nosil- cev del in nalog za izvedbo sprejetega programa dela zavoda v posameznem koledarskem letu oziroma sezoni) in načela o plačilu za opravljeno delo, pri čemer naj bi plača bila razdeljena na fiksni in variabilni del, kar pomeni, da bi se glede na dejansko opravljeno delo lahko zaposlenemu zvišala do največ 120 odstotkov ali tudi znižala do naj- manj 80 odstotkov. Ob nedoseganju polne delovne za- sedenosti naj bi zaposleni dobil nove možnosti za njeno doseganjem, reci- mo, prerazporeditev v matičnem zavo- du na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti, nato napotitev na istovrstno delo v drugem zavodu oziro- ma pri drugem izvajalcu javne službe, ne da bi se s tem zaposlenemu spreme- nil delodajalec za največ eno leto, ter naposled, če zaposleni dve leti zapored ne bi dosegal polne delovne zasedeno- sti in bi na podlagi omenjenega zased- benega načrta bilo ugotovljeno, da je ne bo dosegal še naslednje leto, tudi možnost nove pogodbe o zaposlitvi z ustrezno krajšim delovnim časom, če pa tudi to ne bi bilo možno, celo odpo- ved pogodbe o zaposlitvi. Novost na področju delovnih raz- merij naj bi bila tudi njihova večja fleksibilnost, pri čemer naj bi na umet- niških delovnih mestih uvedli sklepa- nje pogodb o zaposlitvi za določen čas do pet let, s tem da naj bi na tak način zaposleni dobili po kolektivni pogod- bi določeno večjo plačo. Novost pa naj bi bila vsaj še pravica zaposlenega na umetniškem ali strokovnem delov- nem mestu, ko zaradi psihofizičnih lastnosti ne bi mogel več kakovostno opravljati dela, da bi bil prerazporejen na ustreznejše delovno mesto ali dobil odpravnino. Med novostmi nasploh naj bi bilo uvedeno tudi sklepanje neposrednih pogodb o sofinanciranju kulturnih pro- gramov ali projektov z njihovimi izva- jalci, ki so uspešno kandidirali s njimi pri institucijah EU. Na predlagano po- sodobitev delovanja javnih zavodov pričakujejo na MzK v javni razpravi veliko odzivov. Bogdan Čobal s Tegetthoffom n a Visu Jutri, 7. julija, bo v galeriji Ivane Meštrovic - Jakinovi dvori v Visu otvoritev razstave ob 145. obletnici viškega boja, razstavljal bo akademski slikar Bogdan Čobal. To je četrti mariborski slikar, ki se predstavlja zadnja leta na Visu - ob Jo- žetu Šubicu, Marku Paku in Luciji Stramec. Vis in Maribor sta zgodovinsko povezana z osebo viceadmirala Wilhelma von Tegetthoffa. 23. decembra 1827 rojeni Mariborčan je drzno vodil avstro- ogrsko mornarico proti premočni italijanski floti in jo v bitki pri Visu 20. juli- ja 1866 nepričakovano premagal. Akad. slikar, prof. Bogdan Čobal je v ciklu Spomini na viško bitko motiviko "marin" umestil v svoje prepoznavno večdi- menzionalno kompozicijsko ortogonalno omrežje z globinskim plastenjem, ekrani ali okni, prostorskimi razmiki ali špranjami, sliko v sliki (tudi kolaž), aluzijami na kozmične strune ipd., pri čemer je ohranil asociacije na klasič- no simboliko štirih filozofskih elementov, zapiše Mario Berdič ob razstavi. V skladu s svojimi najnovejšimi tendencami je slikovno površino dopolnil z likovnimi citati v obliki kolažnih izrezov povzetih po internetu, obsegajoč vojno ladjevje iz tistega časa, pomorske bitke ter neposredne dokumente o viceadmiralu Tegetthoffu, kot so družinske fotografije, pisma ipd., posredu- joč likovni izpovedi nostalgično atmosfero sicer slavnih, vendar ne zmeraj dobrih starih časov. (mh) Projekt na levem nabrežju Drave, ki ga je reka odnesla. (Arhiv UGM) Neslaven epilog arhitekturnega natečaja Potem ko sta se arhitekta pripravljala na tožbo zoper mariborsko občino, je ta čez noč umaknila zahtevo po podpisu zloglasnega aneksa in nakazala denar za enoletno delo PETRA ZEMLJIČ Mestna občina Maribor je v skladu s pogodbo in prejetimi računi, ki jih je izstavil madžarski arhitekturni biro za projektiranje nove Umetnosti galeriji Maribor, slednjemu le plačala dela, ki jih je zanjo opravil v minulem letu. A očitno nakazani znesek, to je 213.840 evrov, ni tisti, ki je naveden v pogodbi, kajti arhitekta Tamas Levai in Agnes Joszai trdita, da so jima plačali manj. Potem ko sta najela še odvetnico, pa je občina čez noč umaknila tudi razvpiti aneks k pogodbi, ki bi ga morala, če bi želela plačilo, podpisati. Spomnimo, občina je, ko je v vodo padla ideja o Umetnostni galeriji na Lentu, ta naj bi bila sedaj združena z Mariborskim kulturnim centrom Maks na desnem bregu Drave, javno pokaza- la na odgovornost madžarskih arkitek- tov, češ da sta se neuspešno pogajala za pripravo projektne dokumentacije. A arhitekta sta se občinski logiki uprla, saj sta ves čas zatrjevala, da so občin- ski predstavniki celo leto, medtem pa sta delala zastonj, spreminjali prvotne dogovore, na koncu pa od njiju zahteva- li, da "sprejmeta aneks, ki popolnoma spreminja prvotno pogodbo. Njihovi pogoji so bili, da dobiva manjše plačilo, kot je navedeno v originalni pogodbi. Morava se še strinjati z ustavitvijo pro- jekta zaradi skupnih interesov, prav tako pa ne smeva ničesar več zahteva- ti. To je ultimat občine, čeprav so naše pogoje pred tem že sprejeli," sta tedaj za naš časnik povedala arhitekta. Občina naj bi izsiljevala A zgodba je dobila popolni preobrat. Občina je čez noč, po besedah arhitek- tov, umaknila ultimat. Kaj se je torej zgodilo? "O nastalih okoliščinah smo se pogovarjali z našo odvetnico iz Len- dave, kije ravnanje občine jasno ozna- čila kot izsiljevanje, in naglasila, da se pravna plat zgodbe lahko razvleče na več let, medtem ko smo mi obvezni plačati DDV. Odvetnica je po telefo- nu kontaktirala gospo Moniko Kirbiš - koordinatorko MOM, in ji je pove- dala, da se bomo obrnili na pristojno sodišče, v kolikor nam ne bodo plača- li. Gospa Kirbiš je le ponavljala že po- znano besedilo, da nima časa, in da moramo podpisati aneks k pogodbi, da bi bili izplačani. Dva dni kasneje je gospa Monika Kirbiš sama poklica- la našo odvetnico in ji povedala, da nam bodo nakazali denar brez podpi- sa omenjenega aneksa. To se je zgodilo le 3 minute za tem, da sva z odvetnico po telefonu dorekla podrobnosti sod- nega postopka. In glej, čudež se je zgo- dil, šest mesecev po zaključku del smo dobili nakazilo. Vendar ne po pogod- bi, le zmanjšan znesek," nam je dejal Tamas Levai, ki zgodbo o tem, kako se je Maribor zapisal na mednarodni arhi- tekturni zemljevid sveta, zaključuje z naslednjimi besedami: "Neverjetno se zdi, kako lahko lokalna samouprava brez pravne podlage zlorablja in izsiljuje pred očmi javnosti - medijev, ministrstva in arhitekturne stroke" "Zgodba se ne končuje s srečnim koncem. Sam sem dobil resno lekcijo o tem, v kako zelo ranljivem položa- ju smo prisiljeni ustvarjati in živeti, brez pravega pravnega varstva, kakor da bi skakali na trampolinu brez zaščit- ne mreže! Neverjetno se mi zdi, kako lahko lokalna samouprava, ki naj bi zagovarjala javni, ne pa lastni interes, brez pravne podlage zlorablja in izsi- ljuje pred očmi javnosti - medijev, mi- nistrstva in arhitekturne stroke. Vse to na račun javnih sredstev in v služ- bi kuture!" Kdo in kdaj na Lentovem Salonu mladih glasbenikov Pretekli petek, 1. julija, se je v Union- ski dvorani predstavil Godalni kvartet Calisto (Matjaž Porovne, violina, Živa Ciglenečk -i, violina, Yasu-michi Iwak-i, viola in Primož Zalaznik, violončelo). Spored: J. Haydn, A. Borodin. V soboto Chitarrinettica (Du-šan Slaček-, kitara in Ju-re Rogin a, klarinet). Spored: H. Kaps, A. Piazzolla / J. Rogina, C., Mac- hado, H. Arlen, J. M. Zenamon, J. Kuf- ner. V nedeljo je nastopila nagrajenka cikla Glasbene mladine Slovenije Kat-ja Sink-ovič, klavir. Spored: J. Matičič in F. Liszt. V ponedeljek je v sinagogi na- stopil A-len Garagič, kitara. Spored: G. Sanz Folias, S. de Murcia, F. Sor, F. Mor- reno Torroba, I. Albeniz, G. Nunez. V torek, 5. julija, prav tako v sinagogi Vokalna skupina Ingenium (Mirjam St-rmole, Višnja Fičo r, Blaž St-rmole, Gašper Banovec, Domen A-nžlovar, Jan Ku-har). Spored: P. Passerau, T. Mor- ley, B. Strmole, G. Gastoldi, H. L. Has- sler, H. Schutz, M. Krečič, J. Brahms, R. Simonitti). V sredo bo v sinagogi Duo Fabula nuova (Maša Cilenšek-, flavta in Nejc Mik-olič, viola). Spored: F. A. Hoff- meister, C. Khym. V četrtek, 7. julija, v dvorani Union nastopi Duo Harfinet in Godalni kvartet Accademia. Duo Har- finet (Lovro Tu-rin, klarinet in E-rik-a Griča r, harfa); Godalni kvartet Acca- demia (Mojca Fort-in, violina, Bet-i Bra- t-in a, violina, Gea Pant-ner Volfand, viola, in Zoran Bičanin, violončelo). Spored: G. Faure, P. V. de la Nux, M. Pe- ternel, I. Muller, G. Puccini, F. Schubert, C. M. von Weber, C. Debussy. V petek pa bo v Unionu še vokalna skupina Vi- vere (A-ndreja Vidmar, Mat-eja Plet-er- šek-, Nat-alija Šarman, Marija Žlebič, Franja Gomaz, Tadeja Mlak-ar, Lea Os- t-rožnik- - St-egne, Irena Ru-pnik). Umet- niški vodja: Tadej Ku-šar. Ta dan pa še Klavirski trio Ars Musica (Jerneja Gre- benšek-, klavir, Mojca Menoni- Sik-u-r, violina in Mart-in Sik-u-r, violončelo). Spored: G. Faure, J. Turina, J. Brahms. Zadnji dan Lenta bo v Unionu nastopil pianist Danijel Brecelj. Spored: C. De- bussy, F. Liszt, J. S. Bach. (mh)