URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

sreda, 6. julija 2011 KULTURA kultura@vecer.com 15 % % \ 'J* I a i . I T ^ Tjaša Čerič med nastopom v dvorani Union (Boris Vugrinec) Izzivi neraziskanega i n š t r u m e n ta Tjaša Čerič, mlada virtuozinja na harmoniki JANJA FERENC Izvrstno igranje del Johanna Sebastia- na Bacha, Edwarda Griega ... na črni elegantni harmoniki uspeva mladi Mariborčanki Tjaši Čerič, ki je svojo pot iz rodnega mesta nadaljevala v so- sednjem Gradcu in se tako začela uve- ljavljati tudi v tujini. Za harmoniko jo je navdušil oče, ki je sicer igral narod- ne pesmi, ampak Tjaša se je iz ljubezni do klasične glasbe naučila spojiti eno z drugim. Ta spojitev ji je uspela odlično, kar so potrdila tudi številna priznanja. V letošnjem letu je tako prejela prvo nagrado in zlato plaketo na državnem tekmovanju TEMSIG in prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Inter- net Music Competition. Na medna- rodnem tekmovanju Arrasate Hiria v Španiji je dosegla četrto mesto. Sedaj končuje dodiplomski študij pri svojem vzorniku profesorju Janneju Ra"attyi na Univerzi za umetnost v Gradcu, podiplomski študij pa bo nadaljevala v Essnu v Nemčiji. Kljub temu ostaja skromna in poudarja, da je treba vadi- ti dalje. Sramežljivost, ki jo začutimo ob prvem stiku z njo, se razblini takoj, ko stopi na oder. Pomen harmonike za vas? "V bistvu je hobi. Samo da je zdaj ta hobi na neki način postal moja ka- riera, moja prihodnost. Harmonika je zelo neraziskan inštrument na po- dročju klasične glasbe, je še zelo svež in ima še veliko možnosti. Precej več je napisane moderne glasbe za harmo- niko, ampak nanjo se lahko igra tudi barok. V glavnem, malo je treba ekspe- rimentirati." Študirali ste v Gradcu, sodelovali na španskem festivalu in sedaj se odprav- ljate v Nemčijo. Kaj so vam prinesle izkušnje v tujini? "Bilo je super, saj spoznaš zelo veliko različnih ljudi, v Gradcu, kjer študi- ram, je ogromno tujcev praktično z vseh celin. Pa tudi dosti priložnosti za koncerte dobiš; igrali pa smo tudi ve- liko nove glasbe, tudi "malo čudne", enkrat smo na primer igrali v orkes- tru s steklenicami." Kako pa sprejemajo harmoniko v tu- jini? "V bistvu kar odprto. Nemčija, pa predvsem Finska, sta v tem smislu pre- cej razviti pa tudi Avstrija se začenja razvijati. Pri nas je predvsem zunaj mest manj znana kot klasični inštru- ment, ampak upajmo, da se bo tudi to kmalu spremenilo." V Gradcu ste sodelovali tudi z avstrij- skim nacionalnim radiom. Kakšno je bilo to sodelovanje? Posneli smo en moderni trio s kontra- basom, saksofonom in harmoniko in solo komad enega češkega kitarista. Bilo je v redu, vendar je delo za radio zaradi snemanja vedno malo stresno. Vsekakor je bila dobra izkušnja, tudi zato, ker je v Gradcu veliko poslušal- cev nove glasbe." Menda ustvarjate tudi lastne skladbe? Bi želeli nadaljevati kariero kot instru- mentalistka ali kot skladateljica? Skladam, ampak ne na harmoniko. Bolj na kako kitaro in tudi ne ustvar- j am take klasične glasbe. Rada bi oboje, če bi bil čas." Prejeli ste številne nagrade. Kako so vplivale na vašo kariero? "Pridobila sem dodatne nastope. Ampak za vsak nastop se je treba na novo potruditi. Vesela sem, da imam to in upam, da se bo vse v redu izteklo in da bo iz tega mogoče naprej. Pri teh stvareh ni nikoli konca, vedno je treba vaditi dalje." Kaj menite o tem, kako si Slovenci predstavljamo harmoniko? "Najpogosteje seveda kot narodni inštrument, kar je logično in je tudi prav tako. Zaradi tega se mi zdi dobro imeti možnost, da jo lahko predstav- ljaš tudi na drugačen način. Klasična glasba je malenkost težja, ker je tudi ožji krog občinstva in poslušalcev. Obe varianti pa je treba spoštovati in raz- vijati naprej ter ne vsiljevati ljudem, kar jih na zanima. Naj vsak posluša, kar hoče." Nafilmskemfestivalu v Pulju štirje slovenski celovečerci Na letošnjem 58. festivalu igranega filma v Pulju bodo predvajali tudi štiri slo- venske celovečerce: Piran-Pirano v režiji Gorana Vojnoviča, Lahko noč, gospodič- na Metoda Pevca, Circus Fantasticus Janeza Burgerja in Gremo mi po svoje Mihe Hočevarja. Mednarodni program se bo začel 9., hrvaški pa 16. julija. Puljski festi- val se bo sklenil 23. julija. V osrednjem programu, ki so ga organizatorji naslovi- li Film pod zvezdami in bo potekal med 16. in 22. julijem, bodo predvajali deset celovečercev novejše hrvaške filmske produkcije, med katerimi bodo tudi novi filmi Daliborja Mataniča, Tomislava Radiča, Branka Ivande in Irene Škorič. Poleg nacionalnega programa bo v konkurenci za festivalske nagrade še devet filmov manjšinske hrvaške koprodukcije, kamor sodita tudi Vojnovičev in Pevčev film. V koprodukcijski program so uvrščeni še celovečerci iz BiH, Srbije, Črne gore, Danske in Nemčije. "V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo v glavnem progra- mu sedem filmov, med manjšinskimi koprodukcijami pa tri, je domača produk- cija naredila veliki korak naprej", je na nedavni novinarski konferenci ocenil umetniški direktor puljskega festivala Zlatko Vidačkovič. Poudaril je, da je pet filmov iz neodvisne produkcije, pet pa je dobilo finančno podporo države. Tudi letos bodo v Pulju pripravili bogat mednarodni program. Na ogled bodo hrvaš- ke premiere filmov z največjih svetovnih filmskih festivalov, med njimi tudi Burgerjev Circus Fantasticus in srbski celovečerec Montevideo - Bog te video Dragana Bjelogrliča. Napovedali so še filme Lise Chodolenko (Otroci so dobro), Nigela Colea (Hočem ženske pravice!), Philippea Le Guaya (Ženskega iz šestega nadstropja) in Oliviera Assayasa (Carlos). Hočevarjeva uspešnica Gremo mi po svoje bo predvajana v sklopu programa za otroke. (sta) Vulkanska vladavina ognja 14. mednarodni festival uličnih gledališč Ana Desetnica iz Ljubljane v Maribor tudi z nizozemskim izjemno ognjenim spektaklom Tovarna 1 UROŠ SMASEK Zažigal predvsem kar dobesedno na pravkar sklenjenem vse bolj vseslo- venskem poletnem 14. mednarodnem festivalu uličnih gledališč Ana Desetni- ca, ki se po izvedbi od 30. junija do 3. julija v Ljubljani že dolgoletno tradicio- nalno seli neposredno v Maribor(od 4. do 9. julija v okvir mednarodnega festi- vala Lent),je zlasti uradni otvoritveni ognjeni spektakel Tovarna 1 nizozem- ske zasedbe Doedel, ki se skupaj z Ano Desetnico seli v Maribor, kjer bo zaži- gal po napovedih 7. in 8. julija zvečer, ob 22.30, na Trgu svobode, se pravi, v samem mestnem središču. Tovarna 1, v ljubljanski uprizorit- vi postavljena v bolj obrečno-parkov- no okolje (v tako imenovani Park ob Gradaščici), namreč sploh ni kakorko- li "klasično" tovarniški, temveč tako neobičajno intenzivno ognjeni spek- takel, da ga je v Ljubljani nadzorovala tako rekoč cela gasilska brigada (kar je samo pohvalno), tako da ga je možno zlahka označiti kar za vulkansko vla- davino ognja oziroma njegovo požr- tvovalno mogočno čaščenje. Kajti, po besedah izvajalcev je ogenj treba spoš- tovati in se ga celo bati, ampak kot nekaj dobrega. A če bi mimogrede kdo izmed po- tencialnega občinstva pred izvedbo spektakla morda pomislil, da bi jo lahko onemogočil dež, to menda sko- raj ni mogoče (razen morebiti, če bi bil res viharen), saj v bistvu celo zelo Na Ani Desetnici v Mariboru bo Trg svobode osvobodil izjemno ognjeni nizozemski spektakel Tovarna 1. (Bojan Okorn, arhiv Ane Desetnice) koristi izvajalcem pri skrajno nepo- srednem rokovanju z ognjem. V "pe- klenski" krog (z velikim obsegom varnostno zaprt za občinstvo) postav- ljen spektakel se, sodeč po ljubljanski izvedbi, začne s skoraj plemensko- obrednim prihodom nastopajočih z baklami ob bolj ali manj glasni tehno- glasbi (mimogrede, od nje primernejše bi bilo, recimo, muziciranje naše indus- trijske zasedbe StrojMachine, frakcije nekdanjega plemena The Stroj) k osred- nji visoki in kompleksni konstrukciji z nekakšnim dimnikom, razvejenim kot drevo. Vse skupaj z okoljem spekta- kla in njegovimi figurami pa asociira še najbolj na svet po apokalipsi. Tovarniško-ognjeni proces postop- no zaganjajoči oziroma podžigajoči nastopajoči sprva mojstrsko prižiga- jo manjše ognje v okolici konstrukcije ter vzdržujejo gorišče na dnu dimnika. Vse to uvodno gorenje pa kar hitro vse bolj energično in ob tem, da drzni izva- jalci vse intenzivnejše uporabljajo pre- cejšnje količine vode za hlajenje samih sebe (in včasih naključno tudi najbližje- ga občinstva), preraste v vse številnej- še mogočne in tako rekoč eksplozivne ognjene izbruhe proti nebu ter z vrha konstrukcije po nekakšnih drčah zliva- joče se prave - slapove ognja! Že zato sploh ni čudno oziroma je popolnoma upravičeno, da so drzni izvajalci na koncu nagrajeni z intenzivnim iskre- nim aplavzom in drugim glasnim odo- bravanjem. Vsekakor moramo priznati, da se ne moremo spomniti, da bi že kdaj doživeli tako spektakularno gledališ- ko ognjenost! In lahko z gotovostjo rečemo, da se zdaj v Mariboru ob šte- vilnem drugem pozornosti vrednem dogajanju na Ani Desetnici obeta tudi izjemno doživetje edinstvenih razsež- nosti ognja! Več o tem preberite v reviji Science lllustrated. V prodaji od 20. junija. www.sil.si • 02 23 53 326 • 02 23 53 322