URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

sreda, 6. julija 2011 MARIBOR maribor@vecer.com 19 Čim več storitev, čim bliže ljudem Za izboljšanje položaja nevladnih organizacij in kakovosti življenja občanov bo skrbela komisija, sestavljena iz nevladnikov in predstavnikov mariborske občine KATJA ERTL Z izboljšanjem položaja nevladnega sektorja posredno prispevati k večji kakovosti življenja občanov in občank je ena izmed osnovnih nalog, ki so si jih na včerajšnji ustanovni seji zada- li člani komisije za razvoj nevladnih organizacij v mestni občini Maribor. Devetčlanska komisija, ki jo je na po- budo Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja ustanovil župan mestne občine Maribor (MOM) Franc Kangler, bo to poskušala doseči predv- sem s partnerskim sodelovanjem med nevladnim sektorjem in občino. "Osnovna značilnost nevladnega sek- torja je, da izvaja neke storitve in pro- grame, ki ne ustvarjajo profita ali pa se ta prenaša v razvoj vsebin, ki jih posamezna organizacija opravlja. Naš cilj je, da opravimo čim več storitev po čim nižji ceni, čim bliže ljudem in da karseda hitro odreagiramo na proble- me, ki nastajajo v lokalnem okolju," je na seji povedala predsednica komisije Majda Struc. Kot enega izmed temeljnih proble- mov nevladnega sektorja, tako v lokal- Brigita Čanč, Marja Guček in Majda Struc pred ustanovno sejo komisije za razvoj nevladnih organizacij v mestni občini Maribor (Marko Vanovšek) ni skupnosti kot na nacionalni ravni, je Stručeva izpostavila njegovo slabo prepoznavnost. Čeprav je v nevladne organizacije vključenih veliko prosto- voljcev, njihova družbena in politična moč po njenih besedah največkrat ne prideta do izraza. Problematično pa naj bi bilo po besedah članov komi- sije, od katerih jih pet prihaja izmed nevladnikov, štirje pa so predstavni- ki MOM, tudi financiranje nevladnih organizacij. Te naj bi bile po besedah Stručeve velikokrat dojete kot neke vrste prostovoljna ali ljubiteljska de- javnost, ki ne potrebuje stalnega vira financiranja. Čeprav je mariborska občina glede na odstotek v realizira- nem proračunu v letu 2009 za delova- nje nevladnih organizacij namenila polovico manj sredstev kot ljubljan- ska, bi po besedah Stručeve veliko lahko dosegli že z bolj pravičnim pre- razporejanjem sredstev. Prva naloga novoustanovljene komisije bo, da ugo- tovi natančno število nevladnih orga- nizacij in njihove dejavnosti, temu pa bodo v prihodnosti sledili tudi kon- kretni ukrepi. Hotel Črni les končno prodan Po sedmih letih mirovanja je lenarš- ki hotel Črni les, ki se lahko pohvali s precej dobro lokacijo tik ob avtocest- nem izvozu za Lenart, končno dobil novega lastnika. Po naših podatkih naj bi ga bilo pred mesecem dni kupilo podjetje za projektiranje, inženiring in trgo- vino A-Biro s sedežem v Mariboru. Probanka je hotel prodajala za dober milijon evrov in pol, koliko je zanj odštel kupec, pa nam ni uspelo izve- deti, saj se v podjetju na naše klice niso odzvali. Nam je pa župan obči- ne Lenart Janez Kramberger pojasnil, da bo o usodi hotela več znanega na prihodnji seji njihovega občinskega sveta, 14. julija, ko bo načrte z objek- tom v imenu kupca predstavil Iztok Vodušek. Vsekakor prodaja prinaša novo upanje za kraj, ki trenutno ne premore realnih prenočitvenih kapa- citet. "Končno smo dobili lastnika, ki Hotel Črni les naj bi po sedmih letih mirovanja kupilo podjetje za projektiranje, inženi- ring in trgovino A-Biro s sedežem v Mariboru. (Marko Vanovšek) bo iz tega objekta, ki že tako dolgo sa- meva, nekaj napravil. Naša želja je le, da bo objekt služil temu, za kar je bil narejen, torej da bo ponudil prenočit- vene zmogljivosti," je povedal Kram- berger. (taš) MariBAJK najboljši mladinski projekt leta 2010 V Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru Infope- ka, Pekarna Magdalenske mreže, so lani pripravili projekt MariBAJK, v okviru katerega so prostovoljci zbrali stara ko- lesa in njihove dele, jih ponovno sestavili, usposobili za vož- njo in prebarvali ter jim nadeli navihana imena. "Projekt je bil namenjen kritičnemu preudarku stanja v današnji druž- bi, v lokalni skupnosti. Vsi so se strinjali, da je v Mariboru v centru preveč avtomobilov in da bi bilo fino opozoriti na alternativne načine prevoza, med njimi tudi na kolesa," po- jasnjuje Urška Breznik iz MISC Infopeke. "Ker živimo v druž- bi, ki proizvaja velike količine odpadkov in je vedno bolj potrošniška, smo se odločili, da bomo vključili moment re- ciklaže, s čimer smo opozorili tudi na to, da je potrošništvo nekaj, kar ni v redu." Tako je nastalo osem koles s karakterjem (med drugim rožnato-zeleno Pink Green Mama, pisano Happy Hippi, fra- jersko Night Rider in druga), ki jih dnevno med 10. in 18. uro izposojajo predvsem turistom in tujim študentom, želeli pa bi, da bi se večkrat za njihovo izposojo odločali tudi doma- čini. Cena izposoje je skorajda simbolna, za ves dan najema uporabnik plača zgolj dva evra obrabnine, za daljši najem pa je cena še ugodnejša. Ob prevzemu kolesa je treba izpolniti obrazec in predložiti osebni dokument. Da ideja, ki je traj- nostno naravnana, dejansko nekaj pomeni ne le za prostor, v katerega je umeščena, ampak tudi širše, je pred dnevi potr- dil še Mladinski svet Slovenije, ki je pod pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danila Turka projekt MariBAJK razglasil za naj mladinski projekt 2010. Izbrali so ga med 58 prijavljenimi, iz MISC Infopeka pa ob tem sporočajo, da jim priznanje veliko pomeni. "Zlasti za prostovoljce je to nagra- da za ves trud, dobro voljo in čas, ki so ga porabili. Dobro je, ko nekdo tudi javno prizna, da je tvoj projekt v redu, da ima smisel. Tudi prepoznavanje tega, da je dobro, da so projek- ti tudi trajnostno naravnani, da ne gre samo za muhe enod- nevnice, je pomembno," meni Breznikova. V MISC Infopeka so sicer že sredi priprav na podoben večji samostojni projekt. Gre za pripravo turističnega vodi- ča po Mariboru za mlade popotnike, ki pa ne bo navaden, ampak se bo osredinjal na to, kaj mlade zanima, na mladin- sko kulturo v mestu. "Ne tisto mainstreamovsko, ampak bolj alternativno, underground kulturo, v povezavi s tem pa bodo zbrane tudi lokacije, kje je mogoče prespati in kje se lahko kaj poje," zaključi Breznikova. Projekt bo predvido- ma zaključen do konca leta. (taš) MARIBOR DANES, JUTRI Ambulanta za nujno me-di-ci-nsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma- ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi- ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od 7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je delovni čas enak kot v nedeljo. • Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si . • Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza- revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21 zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure. • Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnje- nega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne mo- rejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let de- luje vsak dan od 20. do 23. ure. • Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo sve- tovalnico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sre- dah pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359. Krvodajalske- akcije- - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr- vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor- macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si. De-žur-na le-kar-na - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo zdravila pri dežurni linici. MB-zi-be-lka - V mariborski porodnišnici so rodile: Barbara Dobaj deklico (4260 g, 50 cm), Nataša Golob dečka (3840 g, 51,5 cm), Jasmina Očko dečka (3920 g, 52 cm), Suzana Marčič deklico (3600 g, 52 cm), Lukrecija Simoničič deklico (1920 g, 41 cm), Alenka Špiljak deklico (3420 g, 51 cm), Klementina črnčič deklico (3520 g, 50 cm). Čestitamo. Zadnje- slovo - Pogrebi danes, v sredo, 6. julija Pokopališče Pobrežje: Stanislav Kramberger ob 12.15, Anica Hrvatič ob 13. uri, Danijel Plak ob 13.45, Marjan Grandl ob 14.30, Kristina Podlesnik ob 15.15. Pokopališče Dobrava: Irmgard Murajčič ob 13.30, Frančišek Mlasko ob 14.15. V Almontu napovedujejo stavko Bistriška zasebna družba Almont je v postopku prisilne poravnave. To vlogo je morala družba sprejeti zaradi stečajev slovenskih gradbenih podjetij in plačilne nediscipline. Največji Almontovi dolžniki so Gradis Celje, Vegrad, SCT in GP Gro- suplje. Upniki od Almonta terjajo 18,2 milijona evrov. Zaposleni, ki niso prejeli plač za maj, za petek napovedujejo stavko, vodstvo podjetja obljublja, da bodo plače prejeli jutri. Nezadovoljstvo med zaposlenimi v Almontu narašča. Pravijo, da bodo stavkali, če plač v petek ne bo. Vodstvo družbe se je včeraj dogovarjalo z eno od bank o denarni pomoči za izplačilo majskih plač. (zk) Srečanje nekdanjih dijakov Mariborskega učiteljišča Na srečanje spominov je prišlo okoli 90 nekdanjih dijakov Mariborskega učiteljišča. (I-gor Napast) V gostilni Štajerc v Mariboru so se ponovno, po 50 letih, odkar so maturira- li oziroma zaključili šolanje v letu 1961 na Mariborskem učiteljišču, zbrali ta- kratni dijaki. Odziv je bil nadvse številen, so bili zadovoljni organizatorji, saj se je srečanja spominov, kot so ga poimenovali, udeležilo okoli 90 takratnih dijakov, med njimi tudi Prešernov nagrajenec Karl Jerič, slovenski operni in koncertni pevec, več zborovodij, slikarjev in nekateri, ki so se preizkusili tudi v politiki. Kot je še povedal Ivo Čobal, so se nekdanji sošolci tokrat prepoznali po majhnih rdečih torbicah kot spomin na minula šolska leta, srečanje pa so zaznamovali še s skupinsko fotografijo in fotografsko projekcijo, s čimer so ga še dodatno utrdili. (gt)