URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

20 | regija@vecer.com PODRAVJE sreda, 6. julija 2011 Pomoč na domu Pol občina, pol občani Konec junija so tudi kidričevski svet- niki sprejeli sklep o novi ceni storitev pomoči na domu. Po izračunih ptuj- skega centra za socialno delo znaša nova cena storitve za uporabnika 9,07 evrov, kar pomeni 50 odstotkov cene glede na skupne stroške storitve. Drugo polovico stroškov med ljudmi vse bolj potrebne in iskane pomoči na domu bo krila občina Kidričevo iz svo- jega proračuna, kar je bil tudi dogovor na zadnjem kolegiju županov, kjer so ti menili, da bi bilo na celotnem območ- ju ptujske upravne enote najbolje rav- nati enako - torej sprejeti sklep, kot so ga v Kidričevem in večini ostalih občin, ponekod pa so se, kot denimo v Markovcih, odločili, da bo občina še naprej pokrivala večji del stroškov po- moči na domu. (ps) Zlatoporočenca Vok Marija in Jože Vok sta poročena že 50 let. (Ludvik Kramberger) "Joj, kako hitro mine čas," sta nam povedala Marija in Jože Vok z Jamne pri Sve- tem Juriju ob Ščavnici ob praznovanju zlate poroke. Jubilej sta s svojimi najb- ližjimi in prijatelji potrdila s civilno poroko v poročni dvorani občine, kjer je obred vodil župan Anton Slana. Kot prvič sta tudi tokrat stopila pred oltar, kjer je obred v farni cerkvi sv. Jurija vodil domači župnik Boštjan Ošlaj. Oba se od otroštva ukvarjata s kmetovanjem. Marija se je rodila leta 1937 na Jamni, Jože pa leta 1938 v Oseku pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Rodili so se jima trije sinovi. Vsi so si ustvarili družine in ju obdarili z osmimi vnuki in enim pravnu- kom. Ker sta oba še pri močeh, rada poprimeta za kmečka dela. Jože je že 37 let tudi cerkveni ključar. (Ik) Iz dominikanca arheologijo že selijo Pravočasno odprtje koncertne dvorane v domi- nikanskem samostanu bi lahko bilo ogroženo SLAVKO PODBREŽNIK Pol leta pred začetkom Evropske pre- stolnice kulture (EPK) 2012 je Mestna občina Ptuj (MOP) na zadnji seji pred- stavila oris ptujskega partnerskega projekta. Glavna investicija je obnova dominikanskega samostana, v katere- ga nameravajo umestiti kongresno- koncertno dvorano. Na občini so pridobili gradbeno do- voljenje za prvo fazo obnove za potre- be kongresno-kulturne dvorane. Do septembra naj bi pripravili dokumen- tacijo projekta za pridobitev gradbe- nega dovoljenja (PGD) za drugo fazo obnove, ki bo zajemala zunanjo uredi- tev in zgraditev arheološkega lapidari- ja za selitev zbirke iz dominikanskega samostana in bo hkrati osnova za šesti razpis Službe Vlade RS za lokalno samo- upravo in regionalno politiko (SVLR). Zaradi potrebnih restavratorskih in konservatorskih raziskav v domini- kanskem samostanu prva faza selitve depojev v zgradbo nekdanjega Kmetij- skega kombinata Ptuj na Muzejskem trgu 2 že poteka. Druga faza selitve bo stekla takoj, ko bo izbran izvajalec na javnem razpisu. Nakup oziroma za- menjava nepremičnin s Perutnino Ptuj na Muzejskem trgu 2 za potrebe selit- ve arheološkega oddelka iz dominikan- skega samostana je vredna 3,5 milijona evrov. Preselili so stanovalce iz šestih stanovanj. Občina je morala zagotoviti nadomestna stanovanja, za to pa je mo- rala iz občinskega proračuna in prora- čuna Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj zagotoviti 600.000 evrov. Po neuradnih podatkih naj bi se iz dominikanskega samostana preselil tudi Zgodovinski arhiv Ptuj, in sicer v preurejeni objekt številka 2 v nekdanji Vojašnici Ptuj. Selitev naj bi se pričela jeseni. Po podatkih občine naj bi pred- videnih 5 milijonov za gradnjo prosto- rov za potrebe Zgodovinskega arhiva v Ptuj zagotovilo ministrstvo za kultu- ro. Ministrstvo za kulturo naj bi za po- trebe kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu v tem in naslednjem letu zagotovilo od "kul- Selitev arheološkega gradiva zahtevna sistematičnost in natančnost. Na posnetku Majda Tanasič in Ciril Rojs med dokumentiranjem gradiva v depojih dominikanskega samostana (Slavko Podbrežnik) Prostori so boljši Včeraj smo obiskali arheologe, ki selijo arheološko gradivo iz dominikanske- ga samostana v nekdanji Kmetijski kombinat Ptuj. Selitev zakristije in veli- kega depoja so pričeli konec maja in jo bodo zaključili do konca tega tedna. V prvi fazi bodo preselili 190.000 enot gradiva. Ostaja selitev lapidarija v spod- njih prostorih cerkvene ladje in križnega hodnika, ki ga bodo preselili v klet- ne in pritlične prostore kombinata. Ta selitev bo posebno zahtevna, saj je med 1300 kosi inventarnega gradiva kar nekaj takšnih, ki tehtajo tudi po tri tone. Za izdelavo elaborata selitve s popisom nujnih del je odgovoren Restavrator- ski center v Ljubljani. Če ne bo zapletov, naj bi celotni samostan preselili do konca leta. Kot je poudaril Ivan Žižek, vodja arheološkega oddelka Pokrajin- skega muzeja Ptuj - Ormož in odgovoren za selitev, so v kombinatu pridobili boljše prostore, kot so jih imeli v dominikancu, saj jim omogočajo boljše teh- nično varovanje in nadzor nad klimo. turnega evra" skupno 979.711 evrov, od tega v tem letu 417.000 evrov. Na osnovi prijave na peti razpis SVLR je občina sprejela sklep o zagotovljenih sredstvih v višini 1,8 milijona evrov. Septembra se bodo prijavili še na šesti razpis SVLR, po katerem pričakujejo še približno 3,5 milijona evrov za drugo fazo prenove dominikanskega samo- stana in lapidarija. Projekt je lahko ogrožen zaradi napovedi, da naj bi v rebalansu pro- računa znatna sredstva odvzeli tudi ministrstvu za kulturo. To potrjujejo tudi besede ptujskega župana Štefana Čelana, izrečene po nedavni seji mest- nega sveta: "Skoraj polovico letošnjega proračuna letos načrtujemo s subven- cioniranjem naših projektov s strani evropskega in državnega denarja. Če se bodo govorice uresničile, bo potreb- na izredna seja ptujskega mestnega sveta, na kateri bomo morali temelji- to prevetriti vse investicije. Če se nam dotok državnih sredstev ustavi, v obči- ni praktično ne moremo speljati nobe- ne investicije več." V tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi kongresno-kultur- na dvorana v letu EPK 2012 zamujala oziroma je sploh ne bi dokončali. To pa bi lahko v veliki meri zapletlo izvedbo koncertnega dela projekta, saj mesto v tem trenutku spodobne koncertne dvo- rane ne premore. Vinkov folklorni vikend v Cirkovcah Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce že 80 let ohranja ljudsko plesno tradicijo S celovečernim nastopom domačih ple- salcev in plesalk, obiskom pokačev iz Italije ter srečanjem plesnih veteranov in nekdanjih članov ter ljudskih pev- cev je Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc pretekli petek naznanila le- tošnje praznovanje osmih desetletij svojega plesnega delovanja. V cirkovš- ko dvorano so plesalci in plesalke, ki jih zadnja leta vodi neutrudna Liljana Brglez, vabili tudi v soboto, ko so pri- pravili jubilejni koncert, podelili šte- vilna priznanja in predstavili novo kostumsko podobo svojih ljudskih ple- salcev in plesalk. "Veliko vas je bilo v teh 80 letih, plesalcev in plesalk, ki ste zaplesali v vrstah cirkovške folklorne skupine, po- znane ne samo doma, pač pa tudi po svetu, kjer je prav Folklorna skupina Vinko Korže vselej uspešno predstavlja- la naše ljudsko, še prav posebej plesno izročilo. Vi ne samo ohranjate, pač pa že desetletja uspešno prenašate plesno tradicijo na vedno mlajše rodove," je v nagovoru na nedeljski prireditvi pou- Skupina plesalcev in plesalk iz italijanskega Piemontaje zaplesala v čast 80-letnici Fol- klorne skupine Vinko Korže Cirkovce. (Slavica Pičerko Peklar) daril Mirko Ramovš, etnokoreolog, ki z ljudskimi plesalci iz Cirkovc sodelu- je že desetletja in priznava, da gre za skupino, ki ji gre vsa zahvala za ohra- nitev plesne ljudske tradicije. Na nedelj- ski prireditvi Vinkovega folklornega vikenda so zaplesali tudi udeleženci mariborskega Folkarta, domačini so zaploskali skupini plesalcev in plesalk iz sosednjega Zagreba, otroškima fol- klornima skupinama iz Rusije in Fin- ske pa skupini plesalcev iz Avstrije, ki je svoj nastop v Cirkovcah zabeležila kot prvega v Sloveniji, navdušeno pa so pozdravili tudi nastop folklorne skupi- ne iz italijanskega Piemonta. (ps)