URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

22 | regija@vecer.com CELJSKO sreda, 6. julija 2011 GLAS LJUDSTVA Ali menite, da Celje potrebuje še eno letno kopališče? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/celjsko Odgovor na prejšnje vprašanje Je dobro, da so na celjskem pokopališču po nov-em kar tri prodajalne s cv-etjem in sv-ečami? 50 % Da 50 % Ne Število glasov: 40 VASE MNENJE na www.vecer.com Brjolde: "Dobro je, če preveč ne kazi- jo videza okolja in dokler se ne gredo nobenega kartelnega dogovarjanja o cenah. Konku-rencajih namreč pravilo- ma znižu-je. Da so cvetje in sveče prav ob pokopališčih dražji kot dru-god, pa je itak jasno. Povpraševanje pač..." Krt: "Ja, je pač celjski Simbio vrgel svoje lovke, seveda po strankarskem nareku- (SLS)." Tu-di Velenjčane motijo kričeče barve V Velenju je vse več takih, ki opozarja- jo na moteče preveč kričeče barve pro- čelij zasebnih in "javnih" hiš. Na tako "onesnaženje kulturne krajine" je na zadnji seji sveta občine opozoril tudi svetnik Franc Žerdin. Podobno kot v nekaterih drugih občinah je tudi on predlagal, naj občina pripravi pravil- nik, po katerem bodo morali lastni- ki pred "barvanjem" poslopja dobiti soglasje za barvo pročelja. Preveč kri- čečo barvo naj bi imel tudi novi trgov- ski center ob vhodu v Velenju iz celjske smeri. Imel naj bi še eno napako, na- mreč da zakriva poslopja z njim. To, da povsem zakrije policijsko postajo, vseh niti ne moti, bolj to, da precej moti po- gled na Velenjski grad. (fk) RADIO L E T www.radiorogla.si Braslovčani zemlje za cesto ne dajo "Cesta, ki naredi toliko škode okolju, ljudem, naši prihodnosti in tudi državni blagajni, ne more biti razvojna," pravi kmet Domen Marovt FRANC KRAMER "Zavedamo se izjemnega pomena izgradnje prometne infrastrukture na tretji razvojni osi za razvoj gospodar- stva in celotnega območja, vendar mo- rajo biti odločitve sprejete na osnovi ustreznih strokovnih podlagah. Te pri odločitvi za traso Šentrupert-Velenje niso bile upoštevane, zato je izbrana trasa ekonomsko neupravičena, pro- metno neučinkovita in uniči po nepo- trebnem preveč kmetijskih zemljišč," so zapisali v peticiji, ki so jo na pone- deljkovem popoldanskem protestnem shodu podpisali krajani Braslovč in ne- katerih drugih krajev. Naslovili so jo na predsednika vlade, od njega priča- kujejo, da se bo osebno zavzel za to, da bodo pri umeščanju trase hitre ceste upoštevani strokovni argumenti. Na protestnem shodu, nanj so mnogi kmetje prišli s traktorji in pri- kolicami, opremljenimi s transparen- ti, so Braslovčani (prišli so tudi člani CI Šmartno ob Paki) znova opozorili, da podpirajo gradnjo hitre ceste, ne strinjajo pa se s predvideno traso, ki bi uničila več kot 100 hektarjev kme- tijskih zemljišč. "100 hektarjev bi izgi- nilo pod asfaltom, še dvakrat tolikšni površini bi čutili vpliv ceste, zato si ne bi mogli več privoščiti zdrave pridela- ve. Zavedamo se, da nebrzdano uniče- vanje kmetijskih zemljišč ne more biti gibalo razvoja družbe. Žagamo si vejo, na kateri sedimo," je na shodu pouda- ril kmet Domen Marovt. "Cesta, ki na- redi toliko škode okolju, ljudem, naši prihodnosti in tudi državni blagajni, ne more biti razvojna!" Čeprav v Braslovčah najbolj opo- zarjajo na uničevanje kmetijskih povr- šin (te zdaj tudi ministrstvo za okolje ocenjuje na več kot 100 hektarjev, v okoljskem poročilu so zapisali le 20 hektarjev), opozarjajo tudi na visoko ceno (z 200 milijonov evrov je narasla na 400), pa tudi na to, da ta trasa ne bi najbolje povezovala Velenja in Celja. "Možnih drugih variant je več in vse so boljše od te," pravi Urban Jeriha iz CI Braslovče. V Braslovčah tudi terjajo čimprejš- njo objavo poročila medresorske de- lovne skupine (vlada jo je ustanovila 7. aprila, delo naj bi končala v enem mesecu), ki je pregledala dosedanje po- Udeleženci protesta niso proti hitri cesti, ne strinjajo pa se s predlagano traso. (Franc Kramer) 400 ljudi tik ob cesti Shoda proti predvideni trasi F2-2 so se udeležili tudi predstavniki CI Šmart- no ob Paki. Martin Podgoršek pravi, da bi taka trasa najbolj prizadela okoli 400 ljudi, saj bi nova cesta potekala le sto metrov od njihovih stanovanj. Opo- zoril je tudi na kvarne vplive na zdravje ljudi. stopke pri umeščanju te trase med Šen- trupertom in Velenjem. Mnogi menijo, da ugotovitev še niso objavili zato, ker naj bi bile potrdile vse nepravilnosti, na katere že skoraj štiri leta opozarja braslovška civilna iniciativa. Prihajajo rjavi zabojniki Dokler ne bodo vsi imeli rjavih zabojnikov, kazni za neločevanje bioloških odpadkov ne bo kasneje za več kot 200 ton več, lani pa že prek 1600 ton. Z julijem je začela veljati nova ured- ba o ravnanju z biološkimi razgradlji- vimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom na območju vse Slo- venije. VI-OLETA VATOVEC EI-NSPI-ELER Minuli mesec je družba za ravnanje z odpadki Simbio iz Celja vsem go- spodinjstvom na območjih, kjer še ni organiziranega zbiranja in odvoza bio- loških odpadkov v rjavih zabojnikih, poslalo anketo, v kateri so se obča- ni opredelili do ločevanja bioloških odpadkov. Tisti, ki so izjavili, da želijo rjavi zabojnik, so ga že dobili ali jim ga bodo dostavili najkasneje do konca leta. Simbio je prebivalcem poslal okoli 20 tisoč anket. Okoli 4200 občanov se je odločilo za zabojnik, za ostale pa se predvideva, da bodo kompostirali na lastnem vrtu. Družba Simbio je v skladu s tedaj veljavno zakonodajo z zabojniki za lo- čeno zbiranje bioloških odpadkov za- čela opremljati strnjena naselja že leta 2007, in sicer v Celju, Štorah, Vojniku in Šentjurju. Leto kasneje so prvič izme- rili količino zbranih bioloških odpad- kov. Bilo jih je za skoraj 900 ton, leto Rjavi zabojniki v mestu niso več novost. (Violeta Vatovec Einspieler) Prob-lematični večstanovanjski objekti Kljub temu da imajo v Celju že nekaj izkušenj, si v Simbiu ne obetajo, da bodo ljudje kar čez noč spremenili svoje navade. Tiskovna predstavnica Helena Kojnik nam je povedala, da je že sedaj ločevanje bioloških odpad- kov pri večstanovanjskih objektih bolj problematično kot pri individualnih objektih. Ljudje pogosto te odpadke odlagajo v plastičnih vrečkah, kar pa je prepovedano, ker plastične vrečke povzročajo težave v kompostu. Zato je treba biološke odpadke odlagati v biorazgradljivih vrečkah ali zavite v papir. "Če občani kljub temu raje odla- gajo bioodpadke v plastične vrečke, naj nato stresejo biološke odpadke ne- posredno v zabojnik, umazano vreč- ko pa odložijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke," pravi Helena Kojnik. Pozimi bodo rjave zabojnike praznili enkrat na dva tedna, poleti pa enkrat tedensko. Kazni, kob-odovsi imeli rjave zab-ojnike Sicer pa v Simbiu zabojnike perejo dvakrat letno. Smradu iz zabojnikov se bodo občani izognili, če bodo bio- loške odpadke odlagali v razgradljive vrečke. V rjave zabojnike je prepove- dano odlagati kosti in tekoče ostanke hrane ali po domače pomije. Veliko ljudi ima tudi hišne ljubljenčke. Njiho- vi iztrebki sodijo v mešane odpadke. Občane seveda zanima tudi cena zaboj- nika in odvoza smeti. Rjave zabojnike dobijo gospodinjstva brezplačno, za sedaj se odvoz bioloških odpadkov ne obračunava, kako pa bo v prihodnje, v Simbiu še ne vedo. Uredba predvideva tudi denarno kazen za nepravilno ravnanje z odpad- ki. "Vse dokler ne bodo vsi dobili rja- vih zabojnikov od Simbia, kazni za neločevanje bioloških odpadkov ne bo," nam je še povedala Helena Kojnik. To ne velja za tiste, ki bodo te odpadke kompostirali. D o l e t n o brani e za n a r o č n i ke V e č e ra K O R AK * DUHOVNE EVOLUCIJE D u ' ' T r n.' [.| klVJrtljV V jruKtLviTiu Konji; a m u r Korak do duhovne evolucije (H. Courtney): 10,99 € Pihalec stekla iz Murana (M. Fiorato): 10,99 € Pazi, loj si želiš (A. Potter): 10,99 € Slaba karma (D. Safler): 10,99 € Naročniki Večera lahko knjige naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com . Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer. trgovina.vecer.com VEČER