URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

24 PODLISTEK, PISMA BRALCEV sreda, 6. julija 2011 Podnebna prevara Znanost in politika podnebnih sprememb MISO ALKALAJ 14 Seveda so bili izpusti najmanjši (in še vedno so) prav tam, kjer je bila rast prebivalstva največja! To so najrevnejše države sveta. Na primer v po Monbiotu oko- ljevarstveno tako zavedni Pod- saharski Afriki ima le pet držav BDP na prebivalca nad 5 0 00 USD, sedem med 2000 in 5000 USD/prebivalca, in 34 pod 2000 USD/prebivalca - od tega polovi- ca celo pod 1000 USD/prebival- ca. Seveda imajo nizke izpuste, saj nimajo hladilnikov, pomival- nih ali pralnih strojev, klimat- skih naprav, avtomobilov ... niti industrije! In če bi ljudje, kot je George Monbiot, dosegli svoje, jih tudi nikoli ne bodo imeli. Žal v takih primerih v prid zagovornikov antropogenega ogrevanja deluje še ena precej običajna lastnost medijev: če se zmotijo ali kadar so zavede- ni, to zelo težko priznajo. Da je teza o antropogenem ogre- vanju predvsem propagandne narave, kažejo tudi "nujni" ukre- pi, ki jih predlagajo Al Gore in drugi zagovorniki: "reševanje našega planeta" ne bi zahteva- lo nobenih posebnih žrtev, le uporabljati bi morali električ- na in hibridna vozila, pridobiti več energije iz "nizkoogljičnih" virov, omejiti izpuste CO 2 in uvesti trgovanje z dovoljenji, ki bo "s podjetniškimi prijemi" izboljšalo ozračje; skratka nič ra- dikalnega, kar bi bistveno priza- delo naš način življenja. Ob upoštevanju podatkov IPCC pa "nujno" zmanjševa- nje izpustov CO 2 še zdaleč ne more biti tako poceni. Po urad- nih IPCC-jevih podatkih (ki so sicer zelo sporni, vendar pred- stavljajo osnovo za katastro?čne napovedi o antropogenem ogre- vanju) zračna vsebnost CO 2 v predindustrijski dobi nikoli ni presegla 300 ppmv (volumskih delov na milijon) - le za vsebno- sti pod 300 ppmv torej zaneslji- vo vemo, da se CO 2 "naravno" reabsorbira. Nad 300 ppmv te garancije ni več - in po podat- Knjigaje izšla pri založbi Orbis, cena 23,70 evra, brezplačni telefon 080 20 14, www.orbis.si kih IPCC smo to vrednost pre- segli leta 1909! Če so vzrok za rast atmosfer- ske koncentracije ogljikovega dioksida (in ogrevanja) zares človeški izpusti, potem lahko trend ustavimo le, če izpuste zmanjšamo pod nivo leta 1909, ko je na Zemlji živelo dobrih 1,7 milijarde ljudi (danes 6,6 mi- lijarde), vozilo manj kot 10.000 a v t o m o b i l ov (danes p r e ko 600 milijonov), povprečni sve- tovni BDP na prebivalca je bil pod 2 0 00 USD (danes preko 5000). Izpuste CO 2 bi torej mo- rali zmanjšati za 90 odstotkov - kako je to sploh mogoče dose- či, ne da bi pobili vsaj dve tretji- ni človeštva?! In če ni mogoče, kaj ne bi bilo potem edino smi- selno, da si priznamo, da antro- pogenega ogrevanja, kot ga napoveduje IPCC, sploh ni mo- goče več ustaviti; da prenehamo zapravljati denar za "nizkoog- ljične" tehnologije in delovanje IPCC ter njegovih podpornikov med poklicnimi okoljevarstve- niki ter se pričnemo prilagajati na toplejše podnebje, ki je bilo v preteklosti za razvoj človeštva vedno ugodno. Če IPCC in poklicni okolje- varstveniki, ki tako nasilno zahtevajo takojšnje ukrepe za zmanjšanje izpustov CO 2 , te tako očitne posledice svojih lastnih napovedi nočejo videti, ali se ni potem smiselno vpraša- ti, ali jim gre res za bodočnost človeštva ali morda za kaj dru- gega. Kako izmerimo temperatu-ro Zemlje? Temperature zraka najdlje me- rimo s površinskimi termo- metri. Čeprav je enega prvih uporabnih termometrov razvil danski znanstvenik Ole Chri- stensen Romer že leta 1701, so pričeli temperaturo zraka ko- likor toliko redno meriti šele sredi 19. stoletja (ob k o n cu male ledene dobe!). Prve med- narodne standarde je določila šele Mednarodna meteorološ- ka organizacija (IMO, predhod- nica Svetovne meteorološke organizacije WMO) leta 1873; ti standardi se še danes spremi- njajo. Seveda, število postaj je s Zgodba o prilagajanju uradnega trenda temperatur v Novi Zelandiji je dobila sodni epilog menskih postaj je bila - in še vedno je - na kopnem, bolj raz- vite in gosteje naseljene države so jih postavile več. Po spletnih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v Sloveniji (20.273 kvadratnih ki- lometrov) 44 avtomatskih vre- menskih postaj ali ena na slabih 461 km 2 ; v Avstraliji (7.741.220 km 2 ) jih je 222, ena na dobrih 34.870 km 2 . Slovenija je torej 75-krat bolj gosto pokrita kot Avstralija! Če bi bilo to vse, je že vpraša- nje, kako iz množice podatkov, ki izvirajo iz merilnih naprav z različno tehnologijo in so pro- storsko zelo n e e n a k o m e r no porazdeljene, izračunati eno temperaturo površine Zemlje. Očitno bi dobili zelo zavajajo- čo oceno, če bi npr. preprosto naredili povprečje vseh podat- kov, izmerjenih ob (približno) istem času - preko 70 % Zem- lje namreč pokriva morje, kjer ni praktično nobene merilne postaje. Nekako je torej treba upoštevati vsaj gostoto postaj in časov meritev ter podatke poenotiti, "homogenizirati". Kakorkoli bi se tega lotili, bi se nedvomno našli utemeljeni ugo- vori, zakaj dobljeni rezultat ne časom rastlo, velika večina vre- more enoznačno odražati tem- perature in trendov celotnega ozračja Zemlje. Mnogi znanstve- niki menijo, da tudi celotnemu naboru meritev zračnih tempe- ratur, ki jih imamo, ni na noben n a č in m o g o če prirediti ene vrednosti, na osnovi katere bi lahko utemeljeno sklepali, ali se ozračje kot celota ohlaja ali ogreva. Postopku homogeniza- cije, ki ga uporablja podnebni center Hadley - njegovi izraču- ni predstavljajo osnovo za poro- čila IPCC - pa je mogoče očitati kar namerno pristranskost v ko- rist rasti temperatur. Avstralski profesor Wib- jorn Karlen se je že od objave četrtega poročila IPCC (AR4 2007) čudil, ker slika na 76. strani kaže, da so povprečne temperature v Avstraliji v 20. stoletju očitno narastle - suro- vi podatki z 222 postaj so kaza- li kvečjemu majhno upadanje. Willis Eschenbach je IPCC-jevo metodo statistične "homoge- nizacije", s katero iz surovih podatkov v centru Hadley raču- najo globalne trende, preizkusil na enem samem nizu tempera- tur z vremenske postaje pri le- tališču Darwin: surovi podatki so kazali m a j h no upadanje, povprečna temperatura je bila ob koncu 20. stoletja za 0,4 sto- pinje C nižja kot v začetku me- ritev, toda "homogenzirani" niz je pokazal rast za 1,2 stopi- nje C! Podobne "nedoslednosti" so odkrili tudi drugje. Podatki, ki jih AR4 objavlja za Skandinavijo, kažejo, da naj bi bile povprečne temperature ob koncu 20. stoletja za 0,7 stopi- nje C višje kot v obdobju 1930- 1950. A po m e r i t v ah v bazi NordKlim je bila največja tem- peratura v času 1930-1950 višja kot v obdobju 1980-2000, pov- prečje pa (v okviru statistične napake) enako. "Homogeniza- cijo" v slogu IPCC sije privoščil tudi Novozelandski nacional- ni inštitut za vodne in podneb- ne raziskave (NIWA): minister za podnebne spremembe Nick Smith je moral parlamentu raz- lagati, kako je mogoče, da su- rovi podatki z merilnih postaj na Novi Zelandiji kažejo v 20. stoletju le rast temperature 0,6 stopinje C, "obdelani" pa skoraj celo stopinjo Celzija. TOMO PODSTENSEK 21 "Pa mislite, da je to mogoče?" je vprašala Tina. "Če ne bomo poizkusili, ne bomo izvedeli." "No pa dajmo. Vi poprimite na levi strani, jaz bom pa na desni. Dekleti, tudi vidve pomagajta, vsaka na eni strani!" Vsi štirje so se razporedili pri vratih, vtaknili prste v ozko režo med levim in desnim krilom vrat ter vlekli vsak k sebi. Šlo je težko in počasi, a na splošno presenečenje so vendarle začutili, da se de- beli kovinski plošči premikata. To jim je vlilo novih moči in po- tegnili so s podvojeno močjo, da se je reža razširila na dobrega pol metra. "Dovolj bo ..." Danu je zadnja beseda zamrla na ustnicah. Nejeverno je buljil v odprtino, kjer se je namesto drugih, zunanjih vrat dvigala širila samo siva betonska stena. VIII "Ne! Ne! To ni mogoče! Neee!!!" je Tina, do tega trenutka najbolj prisebna, začela vreščati z nenaravno visokim, poblaznelim gla- som. Nekajkrat je v nemočnem besu poskočila na mestu in smeš- no zakrilila z rokami, nato se je opotekla ter zvila v dve gubi na tleh. Hlipavo je jokala. "Sem rekla, da se to dvigalo poigrava z nami," se je čisto tiho oglasila čistilka. "Neumnost. Očitno smo se ustavili med dvema nadstropjema. Ali pa je samo dno jaška zaradi kakšnih konstrukcijskih razlogov globlje od zadnje etaže. To sta edini možnosti in ne z eno ne z drugo si ne moremo kaj dosti pomagati." "Žal se moram tokrat strinjati z vami," je direktor potrdil pra- vilnost Danovih predvidevanj. "Oprostite, ampak če sem prav razumela, ste rekli, da smo morda ujeti med dvema etažama. Kaj se ne bi dalo kako pomak- niti dvigala navzdol?" "Kako, če ne dela? Razen če bi... No, misel je sicer naivna, a kot mlad novinar sem pred leti poročal o nesreči gondole, ki se je odpela in strmoglavila v prepad, ker so pijani turisti v njej med prevozom preveč poskakovali. Saj se spomnite, da je bilo nekaj časa moderno tisto neumno poskakovanje in skandiranje: "Kdor ne skače, ni Sloven'c!" Skratka, morda bi lahko tudi nas pet s tres- ljaji doseglo, da bi se dvigalo nekako spustilo še za tega pol nad- stropja?" "Predpostavimo, da imate prav. Kaj pa, če smo še dve ali tri nad- stropji nad dnom jaška in pademo vse do konca?" "Mislim, da se glede na dejstvo, da tukaj ni več telefonskega signala dokaj zanesljivo nahajamo nekje med predzadnjo in zad- njo etažo." Starec se je spet ugriznil v ustnico. Ta mladi lev ga je s svojo lo- gično utemeljitvijo znova potolkel! Kako to, da lahko spregleda tako očitna dejstva? Ne, to ni dobro. Morda je res prišel čas, da se počasi umakne, da prepusti mesto mlajšim in prodornejšim. Takoj ko se izvleče iz te zagate, bo resno razmislil o upokojitvi. "Dobro, pa poskusimo." "Alo, vsi na noge, tudi ti fant. Tina, sezuj se, da si ne polomiš gležnjev. Gremo, poskakujte vsi hkrati. Hop! Hop! Hkrati sem rekel, moramo biti usklajeni, sicer ne bo nič! Hop! Hop! Hop! Ha ha ha, kdor ne skače ni Sloven'c, hej, hej, hej!" Tla so podrhtevala pod njihovimi stopali, celo dvigalo se je tre- slo, a premaknilo se ni niti za ped. Nihče izmed njih pa ni želel prvi odnehati, nihče ni želel biti tisti, ki bo razblinil skupne upe na re- šitev, pa najsi so bili še tako naivni in iluzorni. Čez nekaj minut je Dan vendarle končno izdal odrešilni ukaz. "Dovolj! Stop! Nič ne bo iz tega." "Samo utrudili in spotili smo se," je zadihano izustil starec, ki ga je na tihem veselilo, da se je bedast načrt njegovega nasprotni- ka končal kot popoln fiasko. Pisma bralcev Osemurni prevozi živali: zgolj ohranjanje izkoriščanja? Te dni je tako kot v drugih državah EU tudi v Sloveniji aktualno podpiso- vanje peticije za 8-urne prevoze živali do klavnic. Kampanjo, imenovano 8ur (8hours), je (ponovno) sprožila organi- zacija Animals' Angels v sodelovanju z evroposlancem Danom Jorgensenom. Ne zgolj moralno, ampak tudi pragma- tično vprašanje, ki bi si ga morali za- staviti ob vsaki kampanji, povezani z izkoriščanjem živali, je: Kolikšno ko- rist bi imele živali od potencialnega uspeha kampanje? V kolikšni meri bi ta zaščitil njihove interese? Da lahko odgovorimo na to vprašanje, je nujno, da razumemo položaj živali v sodobni družbi: živali imajo status lastnine, eko- nomske dobrine in imajo tržno vred- nost, tj., določamo jim tržne cene in jih prodajamo kot tržno blago. Zakon- sko živali posedujemo na enak način kot posedujemo vsako obliko premič- ne lastnine, npr. avtomobile in pohišt- vo. A v nasprotju z neživimi oblikami lastnine so živali zavedajoča se bitja, ki imajo interese. Animals' Angels se v kampanji 8ur (http://www.8hours. eu/) sklicuje na "pet svoboščin", ki predstavljajo temelj evropske politike zaščite živali, to so: odsotnost lakote in žeje, odsotnost neugodja, odsotnost bo- lečine in poškodbe, svoboda izražanja normalnega vedenja, odsotnost strahu in trpljenja. A pri tem zaobide temeljni interes živali, ki je interes vsakega za- vedajočega se bitja, to je interes za živ- ljenje. Zavedajoča se bitja - prav zato, ker so zavedajoča se - želijo in hočejo ostati živa. Kampanja 8ur z osredinjenostjo na en izsek v življenju živali, ki jih uporabljamo za hrano, tj. na prevoze do klavnic, povsem zamegljuje temelj- ni moralni problem uporabe živali. Nesmiselnost tovrstnih kampanj po- stane očitna, ko problematiko prene- semo v človeški kontekst: Ali bi bilo razumno in smiselno sprožiti kampa- njo za izboljšanje razmer migrantskih delavcev med prevozom od delavskih domov do gradbišča in pričakovati, da bi lahko ta kampanja kakor koli pripo- mogla k ureditvi njihovega statusa? Kampanja 8ur si ne prizadeva za odpravo uporabe, ki je nepotrebna; prizadeva si regulirati zgolj enega od dejavnikov, ki je nepotreben za upora- bo. Ljudje vsako leto ubijemo približ- no 56 milijard kopenskih živali. Vse več raziskav potrjuje, da uživanje ži- vali in proizvodov iz njih ni potrebno za zdrav življenjski slog. Živalska agri- kultura povzroča onesnaževanje voda, erozijo tal in toplogredne pline. Edino opravičilo, ki ga imamo, da milijardam živali povzročamo bolečino, trpljenje in smrt, je, da uživamo v okusu hrane, ki je pripravljena iz živali. Trditev zago- vornikov 8-urnih prevozov, da "živih živali za zakol nikoli ne bi smeli preva- žati več kot 8 ur", kaže na to, da zago- vorniki te reforme sprejemajo ubijanje zavedajočih se bitij kot normalno in sa- moumevno; prav tako ne prevprašuje- jo prevoza živali do klavnic samega po sebi, ampak zgolj njegovo trajanje. Ideja, da je nasilje mogoče obvladova- ti ali da ga sprejmemo kakor "nujno zlo", je v najboljšem primeru naivna. Ker kampanja ne prevprašuje upora- be živali same po sebi, zgolj krepi tra- dicionalno pojmovanje, da je uporaba živali moralno sprejemljiva, dokler je ravnanje z njimi na sprejemljivi ravni; pojmovanje, ki izhaja iz dogmatične speciesistične predpostavke, da smo ljudje nekako superiorni živalim, zgolj zato, ker smo ljudje. Kampanja 8ur je še ena v vrsti kam- panj za zaščito živali, ki ohranjajo last- ninsko paradigmo živali in utrjujejo pojmovanje, da so živali zgolj dobrine za človeško uporabo. Učinek tovrstnih kampanj je, da v neinformirani javno- sti krepijo prepričanje, da se je naše rav- nanje z živalmi izboljšalo in jih lahko odslej konzumiramo brez slabe vesti. S tem pa zgolj ohranjamo oz. celo pospe- šujemo institucionalizirano izkorišča- nje živali, namesto da bi si prizadevali za njegovo odpravo. Temeljno moralno vprašanje, povezano s prevozi živali, ni, ali so živali na transportu do klavni- ce lačne in žejne in ali trpijo.Temeljno moralno vprašanje se glasi: Kaj zaveda- joče se in avtonomno bitje na tem pre- vozu sploh počne? Dr. Branislava Vičar, Maribor Spomenik samostojni Sloveniji sameva Leta 1996 smo Krščanski demokrati Košaki postavili prvi spomenik samo- stojni Sloveniji na Stolnem vrhu pri Mariboru. 5. maja istega leta je bilo tu veliko slavje ob blagoslovitvi spome- nika, ki ga je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Slovesnosti se je udeležilo preko tisoč domoljubov, med katerimi so bili tudi poslanci, ministri in občinski veljaki pa tudi Lojze Peter- le, takratni predsednik SKD. Pripravili smo lep program z godbo, pevci, recita- torji in mnogimi govorniki. Obljubili smo, da bomo vsako leto za dan držav- nosti tu priredili proslavo s kresova- njem. Spomenik stoji na betonskem podstavku, v katerega je vgrajena mar- morna plošča z napisom: "Hvala bogu za samostojno Slovenijo! Postavljeno ob peti obletnici samostojnosti leta 1996, v letu, ko je papež Janez Pavel II. obiskal Slovenijo." Vgrajen je tudi sedem metrov visok leseni križ, ki je ponoči osvetljen in viden daleč naoko- li. 7. maja 2006 smo priredili proslavo ob deseti obletnici postavitve spome- nika in dneva državnosti. Bilo je bolj slovesno kot pred desetimi leti. V pri- pravah so sodelovali mestni odbor NSi, SLS in SDS. Prireditev je vodil Stane Kocutar. V naslednjih letih smo za dan državnosti tu pripravili kreso- vanje s kulturnim programom, razen v letih 2010 in 2011, ko spomenik sa- meva. Žalostno in tragično. Zamrla je domovinska in državljanska zavest. V januarju 2011 sem pisno pozval stran- ke, da bi letos priredili proslavo ob 15. obletnici postavitve spomenika in 20- letnici samostojne Slovenije, pa ni bilo odziva. Ne morem razumeti, da imajo nekateri vodilni v teh strankah lepe službe in plače, pa za domovino ne že- lijo nič storiti. Pred petnajstimi leti smo na ta hrib napeljali elektriko s 14 stebri in name- stili svetilke, gramozirali dovozno cesto in uredili okolje. S Stolnega vrha je razgled na vse strani neba. Danes pa ta hrib zarašča plevel in grmovje, dostop je možen samo s terenskim vo- zilom. Nihče od upravljalcev ne pride blizu, da bi kaj storil za ureditev okolja. Pobudniki postavitve spomenika smo žalostni in prizadeti, da našega dela za domovino nihče ne ceni in pustijo vse propadati. Žalostno. Nerazumljivo, da mlajše generacije ne želijo vzdrževa- ti tistega, kar smo uredili, in bodo za- namcem pustili pustinjo. Alojz Senekovič, Maribor