URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

nres sreda, 6. julija 2011 33 Zunanja podoba freemonta, kije ostala precej ameriška, prav nič ne spominja na preostalo Fiatovo floto. (Fiat) Prvi otipljiv rezultat italijansko-ameriške naveze Pri Fiatu polagajo v model Freemont velike upe, saj bo nadomestil kar tri avtomobile, ki so ciljali predvsem na kupce z družinskimi potrebami MIHA DROFENIK Zgodovina se očitno res ponavlja. Kot včasih pri dobrih starih italowesternih ostaja tudi sedaj režiser Italijan, glav- ni igralec pa Američan. Legendarnega Sergia Leona je na režiserskem stolu za- menjal neki drug Sergio, Marchionne, šef Fiatovega koncema. Clinta Eastwo- oda, glavnega igralca, pa nova zvezda na italijanskem avtomobilskem nebu, Fiat freemont. No, šalo na stran. Gre namreč za prvo otipljivo zadevo, odkar je leta 2009 postalo znano, da sta Fiat in Chr- ysler sklenila globalno, strateško za- vezništvo, v katerem je Fiat prevzel 35-odstotni delež ameriškega avto- mobilskega giganta (in ga v preteklih slabih dveh letih vztrajno povečeval). Sedaj je Fiat, potem ko je pred nedav- nim postalo znano, da bo z nakupom šestodstotnega deleža Fiata od ameriš- ke vlade (za kar so Italijani odšteli 500 milijonov dolarjev) povečal svoj delež v Chryslerju- na 52 odstotkov. Chrysler pa je v zameno dobil dostop do Fiatove tehnologije evropsko varčnih agrega- tov in zelo razvejane Fiatove trgovske mreže. Verjetno tu-di ni naklju-čje, da so se Italijani za prvi izdelek odločili u-pora- biti ameriškega predhodnika freemon- ta, dodga jou-rneyja, saj potrebujejo vozilo, ki bo nadomestilo kar tri Fiato- ve modele. Fiat je namreč u-stavil pro- du-kcijou-lysseja,mu-ltiple in crome. Pri Fiatu- u-pajo, da jim bo s freemontom, ki naj bi zapolnil vrzel, nastalo po opu-stitvi produ-kcije omenjenih mo- delov, u-spelo prepričati potencialne ku-pce. Njihov slogan "All the car you- need" ali avto za vse potrebe nedvom- no kaže začrtano pot, po kateri naj bi freemont v prihodnje vozil. Gre za ne- kakšno sedemsedežno mešanico nekaj modelov avtomobilske indu-strije, kar je razvidno že iz naštete konku-rence na u-radni predstavitvi; s Chevroleto- vim orlandom, kateremu- je tu-di pre- cej podoben (ameriški dizajn pač), Nissanovim qashqaiem+2 in Oplovo insignio sport tou-rer. Seveda je bilo potrebnih kar nekaj lepotnih in teh- ničnih popravkov, da bi novi izdelek zadovoljil potrebe evropskih ku-pcev. Novosti zajemajo notranjost vozila, vo- lanski mehanizem, pogonske sklope in podvozje, malenkost pa so spremenili tu-di zu-nanjo podobo freemonta, ki prav nič ne kaže podobnosti s preosta- limi Fiatovimi modeli. Za premikanje skoraj dvotonske- ga kolosa (1874 kg) skrbita trenu-tno m m S i S t a Notranjost je solidno izdelana. Armaturna plošča in zaslon na dotik sta zelo pregled- na. (Fiat) Freemontova ciljna skupina so predvsem mlade družine. (Fiat) dva dvolitrska dizelska Fiatova mu-l- tijeta dru-ge generacije s šeststopenj- skim ročnim menjalnikom. Šibkejši, 103-kilovatni (140 KM) in močnejši, 125-kilovatni (170 KM), oba z največ- jim navorom 350 Nm in pogonom na prednji par koles. Povprečna poraba se pri obeh verzijah giblje okoli 6,4 l/100 km. Pri Fiatu- so še povedali, da bosta kmalu- sledili še različici s štirikole- snim pogonom in samodejnim me- njalnikom, in sicer 2-litrski dizelski 125-kilovatni (170 KM) mu-ltijet in bencinski 3,6-litrski V6, ki ga bo pri- speval Chrysler. Volanski mehanizem, ki je prav tako doživel preobrazbo, je v primerjavi z ameriško različico bolj natančen, oster in odziven, kar je ned- vomno posledica zahtevnega evropske- ga trga. Kar nekaj tru-da je bilo vloženega v izboljšanjeu-dobjain poču-tja v avtomo- bilu-. To so pri Fiatu- dosegli s povsem novo zasnovanim podvozjem in nje- govimi nastavitvami. Od prednika ga loči na novo zasnovano prednje MacP- hersonovo vpetje, zadnje večtočkovno vpetje, blažilniki in nova geometrija vzmetenja. Prav tako so izboljšali zvoč- no izolacijo, kar naj bi sedaj omogoča- lo povsem normalen pogovorni ton v vozilu-. Notranjost je solidno izdelana, ergo- nomija voznika je dobra, armatu-rna plošča in 4,3-palčni barvni zaslon na dotik pa zelo pregledni. Upravljanje satelitske navigacije, avdiosistema in vmesnika Blu-etooth ni prezahtevno, med vožnjo pa vse sku-paj olajšu-je še mu-ltifu-nkcijski volanski obroč. Sedeži so nameščeni kot v kinodvorani, vsaka naslednja vrsta je pozicionirana malen- kost višje, kar omogoča boljšo pregled- nost tu-di z zadnje klopi. Sedeže je moč postavljati v 32 različnih kombinaci- jah, tako da se lahko prtljažni prostor zelo poveča s podrtjem dru-ge in tret- je vrste sedežev v ravno dno, vendar je za normalno velik prtljažni prostor potrebno zadnjo vrsto sedežev, ki se je pač ne da sneti, ker tu-di sedeži niso po- samični, ampak je to le klop, poklopiti. Petsedežna verzija bo po vsej verjetno- sti dobavljiva le po naročilu-, za zdaj je sedemsedežnik standard. Na voljo sta dva nivoja opreme, in sicer freemont in nekaj dražji u-rban, ki že v osnovi nu-dita veliko. Razlika je le nekaterih dodatkih, kot so recimo v u-snje odet volanski obroč, električ- no zložljiva stranska ogledala, parkir- ni senzorji zadaj, zatemnjena zadnja stekla, vmesnik Blu-etooth, ki so del opreme Urban. Prodaja je že stekla v nekaterih evropskih državah. V Nem- čiji je treba za šibkejšo izvedbo odšte- ti 25.990 evrov, v Italiji pa približno 27.200 evrov. Kdaj se bo prodaja začela v Sloveni- ji, za zdaj še ni popolnoma jasno, saj so pogajanja o začetku- prodaje in osnovne cene še v teku-. Kot najzgodnejši termin za začetek prodaje pa se omenja letoš- nja pozna jesen (predvidoma oktobra). Vendar pa o ceni ni znanega še nič. BREZ ROČNE ZAVORE Višje kazni pot do uspeha? SEBASTIJAN ZORENC Povečevanje represije za prometne prekrške je pri nas postala politična folklora. Oblastniki o zmanjšanju žrtev na cestah govorijo kot o športnih rezu-ltatih in zdi se, kot da na začetku- leta napovedi smrtnih žrtev že čakajo na stavnicah. Vsi pou-darjajo u-spešno lansko leto, ko se je število mrtvih na slovenskih cestah zmanjšalo. Kaj pa letos, ko glede na enako lansko obdobje rezu-ltati niso tako spodbu-dni? Strokovnjaki, običajno so to venomer iste osebe (pa nič zato), pou-darjajo, da razlog ne tiči v višjih kaznih, pač pa v strpnosti, vozniškem znanju- in ku-ltu-ri nasploh. Ali na tem področju- naredimo dovolj? Menda so regional- ne in lokalne ceste v slabem stanju-, verjetno tu-di na raču-n preplačanega avtocestnega križa. In prav na teh cestah u-gasne največ življenj. Očitno smo si v vseh letih dokazali, da nenehno zviševanje kazni doseže le kratkoročne u-činke. Za dolgoročne so potrebni vzgoja, sodobna infrastru-k- tu-ra, vse varnejši avtomobili in ku-ltu-ra v prometu-. Investiranje v slednjo bo prineslo tu-di dolgoročne u-činke, ali v političnem jeziku-, rezu-ltate. Prometna ku-ltu-ra je namreč pogojena z vzgojo, torej smo v dvajsetih letih na tem področju- naredili bistveno premalo, pravzaprav tako malo, da po dobrem letu- znova povišujemo kazni za prometne prekrške. In verjetno ga ni državljana, ki bi verjel, da bo tako visoka stopnja represije u-stavila tiste, ki so jim izpit zaradi vinjenosti odvzeli oni dan, ki ga niti sami ne pomnijo, a vedno znova sedajo za volan kdove že katerega neregistriranega avtomo- bila v vrsti. Ni kazenskih točk in denarnih glob, ki bi takšnim preprečile tako neodgovorna dejanja na cesti - lahko bi jih poimenovali kar prometni kriminalci. In menda je za najhu-jše kršitelje oblast stopnjo represije povišala na visoko stopnjo, številni med najhujšimi kršitelji pa so se že davno nazaj sprijaznili v slogu- znanega pregovora: "Če gre bik, naj gre še štrik". Torej? In ko takole meljemo in premlevamo, nergamo ter pametu-jemo, pridemo do spoznanja, da je ob izhlapeli državni blagajni odločitev bolj ali manj v stilu- novodobnih menedžerjev. Slednji zadovoljujejo lastnike le z nižanjem stroškov v podjetju-, ker je to edino orodje in rešitev, ki ju- poznajo, politiki pa polnijo blagajno s povečevanjem kazni in davščin, ker dru-gih rešitev tu-di ne poznajo. Večini menedžerjev niti na kraj pameti ne pride, da bi tvegali z novimi investicijami, politikom pa tu-di ne, da bi enkrat za vselej del denarja od kazni namenili za dolgoročni kakovostni program investicij v vzgojo v prometu- in kakovost signalizacije ter kakovost cest. Koleos z novim obrazom Sodelovanje Renau-lta s Samsu-ngom je na evropska tla prineslo modele, s kateri- mi so Francozi želeli slediti trendom. Koleos se je nekako po sili znašel v Renau-l- tovi prodajni paleti in ni sledil oblikovnim smernicam znamke. No, s prenovo je ta nekoliko bližje ostalim avtomobilom v ponu-dbi. Še posebno vpadljiva je poslej večja in kromirana maska motorja ter žarometi s smerokazi z LED-teh- nologijo. Pa ni zgolj zu-nanjost tista, ki je bila deležna pozornosti, saj je tu-di notranjost temeljito obdelana. Nove so namreč obloge vrat in oblazinjeni sedeži, nov je me- rilnik hitrosti in še kaj bi se našlo. Prenovljena je tu-di motorna paleta, saj naj bi inženirji zmanjšali porabo dvolitrskemu- dizlu-. Tisti z močjo 110 kW (150 KM) naj bi se v kombinaciji s pogonom zgolj na prednja kolesa zadovoljil s 5,6 litra plinskega olja oziroma 0,7 litra manj, pri tem naj bi bremenil okolje s 148 grami C0 2 na prevoženi kilometer. (pez) nagradna igra A v t o c e n t ra Š e r b i n ek Od 15.06 2011 do 15.09. 2011 , Nagrada § s if«fif®ra|® .i f J H^fejsratofef Več o nagradni Igri In pravila sodelovanja na www.avtocenter-serblnek.sl Veliko nagradno žrebanje z zabavnim programom bo 16. septembra 2011 ob 17.00 uri vAvtocentru Šerbinek^ | AC UAR »iti •: -ri HYunDni SUBAmj 4 AGROI *laitolMfc | Center Rabljenih Vbzlf