URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

34 avto@vecer.com SESTA PRESTAVA sreda, 6. julija 2011 Po poteh stare slave Velosterje Hyundaijev vnovični nagovor ljubiteljev kupejev in dinamične vožnje. In je tudi prvi hyundai z dvosklopčnim menjalnikom MITJA SAGA] Veloster - že ime ga povezuje z dina- miko, kajti koren besede je v mnogih tujih jezikih osnova za besedo hitrost - je pravzaprav več kot le novi model. Je svojevrsten trivratni kupe, ki v Evro- pi dviguje čustveni naboj znamke, zelo očitno pa nagovarja tiste, ki se še spom- nijo nekdanjega scoupeja in kasnejšega coupeja iz te korejske hiše. Novi hišni kupe je po pred dvema tednoma predstavljenem novem i40 CW in že videnem limuzinskem i40 na salonu v Barceloni pomemben člen Hyundaijeve letošnje produktne ofen- zive, ki je v Slovenijo letos že pripelja- la ix20 in bo še i40 CW, elantro in tudi i40. "Predvsem pa veloster ni le trivrat- na različica nekega modela, pač pa je povsem samosvoj model," pravi vodja prodaje hyundaijev pri nas Marko Kaj- fež. S tem predvsem misli, da recept ni enak kot recimo pri opel astri GTC ali renault meganu coupeju, pač pa bolj blizu volkswagen sciroccu. In zdaj že tudi vemo, kdo so glav- ni konkurenti tega posebneža z enimi vrati na levi in dvojnimi na desni stra- ni karoserije (če gre za različico z vo- lanskim obročem na levi). 4,22 metra meri veloster v dolžino, 1,79 v širino in 1,4 v višino. Kompakten je, a poudarje- no športen, vendar kljub temu povsem uporaben. Kajti prtljažnik v osnovni postavitvi sprejme za 320 litrov pr- tljage, desna zadnja vrata pa, majhni odprtini vrat navkljub, olajšajo vstopa- nje in izstopanje predvsem otrokom in staršem, ki na zadnjo klop nameščajo otroški sedež in posedajo otroke vanj. Tehnično je veloster postavljen na platformo, ki si jo deli z accentom in elantro; prvi je v najnovejši izdaji od lani naprodaj v Aziji in od letos tudi v Odločnega Izraza je veloster, ki naj bi do konca leta pri nas našel 100 kupcev. (Mitja Sagaj) Notranjost je precej podobna tisti iz večjega i40. (Mitja Sagaj) Severni Ameriki, druga prihaja k nam še letos. Nobenega pravega sorodstva z i30 torej. Prednji kolesi sta vpeti preko vzmetnih nog MacPherson, zadaj je pol- toga prema, električno jačani volanski mehanizem se prilagaja voznim razme- ram. Snovalci pa so posebno pozornost namenili dušenju hrupa, okoljski spre- jemljivosti in varnosti. Le en stroj poganja velosterja, in sicer 1,6-litrski GDI, ki ga odlikuje ne- posredni vbrizg goriva v valje. 103 kW (140 NM) največje moči ponuja in 167 Nm največjega navora. Pogon je speljan k prednjemu kolesnemu paru, po želji s serijskim ročnim šeststopenjskim menjalnikom, ki se mu bo prihodnji mesec pridružil še povsem novi v hiši razviti menjalnik z dvojno sklopko, ki so mu Korejci pritaknili oznako DCT (dual clutc transmission). In ta vozni- ku omogoča, da tudi sam izbira presta- ve; z ročico ali obvolanskima ušesoma. Šest zračnih blazin, aktivni vzglavni- ki, plejada kratic elektronskih siste- mov (ABS, EBD, HBA, FTCS, HAC, ESS, VSM kot nadgradnja ESP) so dovolj zgo- vorni dokazi, želi veloster zgledno skr- beti za svoje potnike. Ker precej bolj atraktivnega zadaj gnanega genesisa coupe Hyundai ne bo pripeljal v Slovenijo, bo veloster edini kupe v ponudbi znamke. In pri slovenskem uvozniku računajo, da bo veloster do konca tega leta prepri- čal kakšno stotnijo Slovencev. Petina teh naj bi posegla po osnovnem pa- ketu opreme Comfort, polovica po različici Style, 30 odstotkov pa po ve- losterju premium. Tik pod 20 tisoča- ki se začne ponudba in konča pri 23 tisoč evrih. A za bluedrive, ki prinaša sistem Stop&Start, bo v vsakem prime- ru treba doplačati 400 evrov. In za me- njalnik DCT naj bi se odločilo kakšnih 20 do 30 odstotkov kupcev. Svetovljan po duši Ford kani z novim focusom do konca leta, dokler ostaja v ponudbi tudi predhodnik, prepričati 400 kupcev MITJA SAGA] Desetotstotni delež v segmentu C ozi- roma spodnjem srednjem razredu želi po besedah direktorja znamke pri nas Davida Juriča doseči Ford s povsem novim focusom in njegovim predhod- nikom, ki še kakšno polovico leta osta- ja v ponudbi. Poslovni model ni novost, je pa zanimivo, da naj bi predhodnik, še zmeraj prepričljiv, vsak mesec našel kakšnih 70 do 80 kupcev (5,5 odstot- ka segmenta), sveži novinec pa 60 oziroma 4,5 odstotka segmenta. Sve- tovljan, kot ga poimenuje Jurič, ker bo v 89 odstotkih sestavnih delov nespre- menjen naprodaj po vsem svetu (posa- meznim trgom bo prirejenih le enajst odstotkov avtomobila), je postavljen na novo koncernsko platformo, ki bo v prihodnje gostila še devet novih mo- delov, Fordov recept za uspeh pa je eko- nomija obsega. Predvsem na vozno dinamiko so se osredotočili inženirji, urejenost podvozja bo povšeči voznikom, ki pri- segajo na homogen občutek v vožnji, snovalci pa so focusu namenili tudi ka- kovostne materiale v kabini. Počutje je dobro, rahlo utesnjeno, a ergonomija na visokem nivoju. Sicer pa - pri Fordu vedo, kaj imajo vozniki radi. Še zmeraj predstavnik kinetičnega dizajna, a zdaj so poteze še agresivnejše, predv- sem pri zadnjih lu-čeh. (Mitja Sagaj) Tudi tehnično je focus sodoben, predvsem ker se je 1,6-litrskemu kla- sičnemu bencinskem motorju s 77 kW (105 KM) ali 92 kW (125 KM) pridružil še novi 1,6-litrski stroj iz družine Eco- boost (prisilno polnjenje, neposredni vbrizg goriva v valje) s 110 kW (150 KM) ali 134 kW (182 KM). Dizla sta dva v treh različicah; 1,6-litrski s 70 kW (95 KM) ali 84 kW (115 KM) in dvolitrski s 120 kW (163 KM). Menjalniki serijsko pet- ali šeststopenjski ročni, po želji po- nekod tudi šeststopenjski dvosklopčni Powershift. Veliko novih elektronskih var- nostnih sistemov prinaša focus, med njimi so kamera za prepoznavanje pro- metnih zankov, sistem za nadziranje mrtvih kotov, ohranjanje vozila na voznem pasu, radarski tempomat ... a vsi so žal na voljo le pri najvišjem pa- ketu opreme Titanium. Ta naj bi pred- stavljal vsega osem odstotkov prodaje, zanj se bodo po pričakovanjih odloča- li tehnološko bolj ozaveščeni kupci. Sicer bo najbolje prodajani nivo opre- me Trend (47 odstotkov), za različico Šport naj bi se odločilo 40 odstotkov kupcev, za osnovni ambiente pa pet odstotkov. Cenovno so pri Fordu fo- cusa pozicionirali (glede na cene po ceniku) med golfa na eni strani ter megana in 308-ico na drugi. To pome- ni, da se cene (brez akcijskega popusta 1700 evrov) začnejo pri 16.580 evrih. Najcenejši focus z motorjem ecoboost (110 kW/150 KM) je petvratni z ozna- ko Šport za 20.560 evrov, petvratni 1,6 TDCi (85 kW/115 KM) trend pa velja 18.790 evrov. Poleg petvratnika sta na prodaj še klasična štirivatna limuzina in kombi. Ampera je po zunanjem videzu sodeč, zelo moderen avtomobil, kot tudi kombinacija pogonskega sklopa. (Opel) Oplova ampera predpremierno Ampero žene kombina- cija električnega motorja in bencinskega agregata, vendar nekoliko drugače kot že naprodaj hibridna tehnologija SEBASTIJAN ZORENČ Ali so električni avtomobili realnost? Odgovora na to še ne poznamo, ne stro- kovnjaki ne uporabniki. Strokovnjaki so vse bliže odgovorom, vendar znani materiali in tehnologija še ne morejo zagotoviti električnega pogona, ki bi bil povsem primerljiv z uporabno vred- nostjo motorjev z notranjim izgoreva- njem. Pri električnem pogonu avtomobi- la žal še ni mogoče zagotoviti količi- ne shranjene energije v baterijah, ki bi omogočala avtonomijo vožnjo, kot smo tega vajeni pri bencinskih ali di- zelskih motorjih. Druga težava, s ka- tero se strokovnjaki srečujejo, je čas polnjenja baterij, ki je bistveno daljši od znanega polnjenja fosilih goriv. Ob tem bi morali strokovnjaki zagotoviti še konstantno delovanja baterij po vsa- kem ciklu polnjenja. A vendar upanje ostaja in del tega globalnega razvojne- ga projekta je tudi slovenski Kemijski inštitut s strokovnjakom Miranom Ga- berškom na čelu, ki se je uveljavil na področju razvoja avtomobilskih bate- rij. V koncernu General Motors so sicer pri alternativnih pogonih izjemno aktivni, saj je pod znamko Chevrolet že naprodaj volt, ki je tudi najbližji so- rodnik predpremierno predstavljene Oplove ampere. In ta ni klasični hibrid, kot jih poznamo tudi na naših cestah, pač pa je to koncept pogona kot avto- mobila s podaljšanim dosegom. Na tak način so pri Oplu podredili pogon- ski sklop potrebam uporabnikov na eni strani in okoljskim zahtevam na drugi. Po raziskavah sodeč, večina upo- rabnikov avtomobilov dnevno prevozi približno 50 kilometrov, kar pomeni razdaljo, ki jo je mogoče prevoziti le s pogonom elektromotorja ampere. Litij-ionske baterije v amperi namreč zmorejo shraniti količino energije, ki zadostuje dolžini vožnje od 40 do 80 kilometrov, odvisno od načina vožnje in konfiguracije prevožene poti. Bate- rijo sestavlja 220 celic, zmogljivost pa znaša 16 kWh. Pri Oplu jamčijo za de- lovanje baterije za obdobje desetih let za prej omenjeno avtonomijo vožnje oziroma do 240.000 prevoženih kilo- metrov. Čas polnjenja znaša od tri do štiri ure, Oplovi strokovnjaki pa pred- videvajo, da bodo uporabniki v kar 85 odstotkih polnili baterije doma, saj sistem omogoča tovrstno polnjenje. Elektromotor ampere razvija 111 kW (150 KM) moči in 370 Nm navora, je pa ampera zaradi baterije kar 180 kilo- gramovtežja, kot bi bila sicer. Ko elek- trične energije zmanjka, pri amperi nastopi 1,4-litrski prisilno polnjen agregat, ki ob polnem rezervoarju gori- va po podatkih tovarne dovoljuje prib- ližno 500 kilometrov avtonomije. Ampera torej združuje dve ločeni obliki pogona: električni pogon je na- menjen predvsem vsakodnevni vožnji na delo, bencinski motor z notranjim izgorevanjem za daljše relacije, kot smo tega vajeni že sedaj. Verjetno ne bo odveč omeniti, da je pri razvoju in seveda tudi kot dobavi- telj pri proizvodnji ampere udeleženo slovensko podjetje Iskra Avtoelektri- ka, ki je tudi izdelala in patentirala inverter in generator za električni ser- vovolanski mehanizem. Prav slednje podjetje je eno izmed vodilnih na tem področju v razvojnem in tudi proizvod- nem smislu. Premiero bo ampera dočakala že julija, začetek prodaje pri nas pa šele prihodnje leto. Kljub temu je zanjo že znana cena, ki znaša 42.900 evrov, kar v primerjavi s konkurenti spod- njega srednjega razreda še zdaleč ni malo. A po besedah Jureta Lebana iz Službe za podnebne spremembe RS se menda okoljsko prijaznejšim avtomo- bilom obetajo boljši časi oziroma za kupce ugodnejši pogoji, saj naj bi bili deležni subvencij na področju davčne zakonodaje. Za električna vozila naj bi subvencija znašala 5000 evrov, za hibridna vozila z avtonomijo nad 50 kilometrov pa v višini 4000 evrov. r _ ^ Podobno kot zasnova pogonskega sklopa je fu-tu-ristično zasnovana tu-di- notranjost. (O-pel)