URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

4 dnevna@vecer.com V ZARISCU sreda, 6. julija 2011 Rekli so d Zbogom, kulturni boj Matej Makarovič, sociolog s Fudš, na včerajšnji tiskovni konferenci sku- pine aktivnih državljanov (v njej so še sociolog Borut Rončevic, pravni- ka Tone Jerovšek in Lovro Šturm, Andrej Umek in politični sociolog Matevž Tomšič) o stanju v politiki in alternativi, ki jo po njihovem predstavlja pomladna opcija: "Mi se ne trudimo v zakulisju ustvari- ti novih imen in kovati stranke. V ospredju so ideje, ki smo jih sporoči- li. Nobenih zarot, to je to. /.../ Nova slovenska pomlad se ne sme ukvar- jati s kulturnim bojem in podobni- mi neproduktivni vprašanji. Mora biti odprta in vključevalna. Za raz- liko od zdajšnje jesenske koalicije, ki se je kregala znotraj in navzven, mora biti pomladna navznoter in navzven odprta." (mst) Sedem milijonov za poplave Za odpravo posledic poplav, ki so Slove- nijo prizadele septembra lani, je evrop- ski parlament včeraj odobril finančno pomoč iz solidarnostnega sklada. Za škodo, ki je bila ocenjena na več kot 251 milijonov evrov, nam bodo name- nili predvidoma dobrih sedem milijo- nov evrov. Finančno pomoč zaradi poplav bosta prejeli tudi Hrvaška in Češka, skupna višina pomoči bo za vse tri dr- žave 19,5 milijona evrov. Šele 11. julija pa bo znano, ali bodo denar dejansko vzeli iz evropske socialne blagajne ali iz sredstev, ki so jih lani namenili za energetske projekte, a njihova izvedba zamuja. (fž) Vrnitev proračun- skega denarja Slabih trinajst milijonov manj od pred- videnih 268 bo Slovenija letos nakaza- la v proračun evropske unije, so včeraj odločili evropski poslanci v Strasbour- gu. Državam članicam bo na ta način vrnjenih skupno 4,5 milijarde evrov, kolikor znaša presežek iz lanskega pro- računskega leta, večinoma zaradi neiz- vajanja evropskih programov, pa tudi glob, zamudnih obresti in presežkov zaradi tečajnih razlik. (um) VO-X PO-PULI Ali menite, da na slovenskih tržnicah ponujajo doma pridelano sadje in zelenjavo? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali zaradi višjih kazni za prometne prekrške bolj upoštevate cestnopro- metne predpise? 37 % Da 63 % Ne Število glasov: 353 Zgodbe ljudi niso listina o otrokovih pravicah Pobuda, naj otroci neod- visno od statusa staršev postanejo samostojna kategorija upravičencev, ki ne bi plačevala prispevkov za zdravstveno varstvo MATEJA GROŠELJ Urad varuha človekovih pravic obrav- nava prijavo 19-letnega dekleta, ki na ortodontski aparat čaka že enajst let. To je le eden izmed primerov - na pos- vetu minuli teden v državnem svetu Ali je zdravljenje otrok brezplačno ga je omenil namestnik varuhinje Tone Dolčič -, ki kažejo na to, da v naši druž- bi kljub pravnim zavezam obstajajo kr- šitve pravic otrok in mladostnikov do pravočasne in kakovostne zdravstve- ne oskrbe. Že ena ura je lahko usodna Gluhi starši imajo težave pri nabav- ljanju aparatov za javljanje otrokove- ga joka. Zdravstvena zavarovalnica ne krije stroškov bivanja matere ali očeta v zdravilišču, ko je tja otrok na- poten na zdravljenje, ki ni nadalje- vanje bolnišničnega zdravljenja. Če starši, morda celo nevede, nimajo ure- jenega statusa, ker niso bili plačani prispevki, je tako njim kot po njih za- varovanim družinskim članom, v ve- čini otrokom, zagotovljena le nujna zdravniška pomoč, vse druge zdrav- stvene storitve so samoplačniške. Si- tuacije, ki otrokom niso naklonjene, je najprej našteval predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Državni svet bo pod- prl sleherno reformno spremembo, ki bo v korist otroka, in zavrnil vsako, ki bi lahko ogrozila njegovo zdravje, je napovedal. Nadaljevala je predsednica Zdru- ženja za pravice bolnih otrok Biserka Meden. Sobivanje na bolnišničnem oddelku je ob otroku omogočeno enemu izmed staršev le do otrokove starosti šest let. "To je diskriminacija starejših otrok," trdi. Opozarja, da vsi hospitalizirani otroci nimajo možno- sti izobraževanja v času bolezni, še hujše je, da otroke s hudimi psihični- mi težavami nameščamo na zaprte psi- hiatrične oddelke skupaj z odraslimi. Združenje, pravi Medenova, se zavze- ma še, da bi imeli zelo bolni otroci - ne samo gibalno ovirani, tudi tisti s trdo- vratno epilepsijo ali diabetesom tipa 1 - pravico do spremljevalca. Brezplač- na bi morala biti vsa cepljenja, ki jih je stroka opredelila kot koristna za otro- ka. "Rota virus 150 evrov, klopni me- ningitis 90 evrov, HPV do 130 evrov, , m m i m "Otroci so ranljivi, nebogljeni, njihove potrebe zahtevajo pozornost in prioriteto, pediatri so njihovi odvetniki," pravi predsednica razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo Dušanka Mičetic Turk. (Janko Rath) Primernih čakalnih dob za otroke ni pnevmokok 60 evrov," je na cene cep- ljenj z različno potrebnimi odmerki spomnila Medenova; vsi starši si teh stroškov pač ne morejo privoščiti. "Otroci so ranljivi, nebogljeni, nji- hove potrebe zahtevajo pozornost in prioriteto, pediatri so njihovi odvet- niki," pa se je tako kot tudi drugi go- vorci ob nedopustnih čakalnih dobah ustavila predsednica razširjenega stro- kovnega kolegija za pediatrijo Dušan- ka Mičetic Turk. "Primernih čakalnih dob za otroke ni," je poudarila, čeprav je najdaljša dopustna čakalna doba en mesec. S tem pediatri niso zadovoljni, saj je stopnjo nujnosti, kot je pojasnila, pri otroških boleznih težko določiti. Že dve, tri ure trajajoča driska ali ena ura dehidracije pri dojenčku je lahko smrtna. Mreža pediatrov se trga, ne- varna je koncentracija subspecialnih dejavnosti v velikih centrih, pa je opi- sala kadrovske razmere. Ko nihče ni pristojen Enako se dogaja pri ortodontih, je ugo- tavljal tudi direktor Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo- Fakin. Toda za čakalne dobe po njegovi oceni ni krivo samo pomanjka- nje zdravnikov na primarni ravni. "Ni organizatorja, ki bi skrbel za razpore- ditev zdravnikov, in ni nekoga, ki bi z vrha pogledal, kaj kje potrebujejo. Zdravniška zbornica to dela po svoje," je bil kritičen Fakin. Da zdravstvena zavarovalnica krije vse stroške zdrav- ljenj otrok, je ugovarjal morebitnemu drugačnemu mnenju, toda "tiste, ki so v zakonu". In prav to moti Združenje. "Papirji se dajo spremeniti," je izhodiš- če zahtev po sistemskih popravkih. Medenova stanje pri nas, vključno s pravnimi podlagami na področju pra- vic bolnih otrok, sicer ocenjuje kot "dobro, a bi lahko bilo še boljše". Namestnik varuhinje človekovih pravic Dolčič se strinja, izkušnje nji- hovega urada so med drugim prijave napak pri zdravljenju otrok, neprimer- nega odnosa zdravstvenih delavcev, slabe koordinacije. "Če sta vpleteni dve ministrstvi, je 90 odstotkov mož- nosti, da problem ne bo rešen, če tri, čakamo dve leti na formiranje poseb- ne medresorske skupine, nato se dve leti rešuje. Nakar vsi ugotovijo, da niso pristojni," je slikovito opisal Dolčič. Zamisel, da naj bi otroci do 18. leta v obveznem zdravstvenem zavarovanju postali kategorija upravičencev, ki ne bi plačevala prispevkov, urad varuhi- nje podpira. Fakin ne nasprotuje, da bi otroke zavarovali kot posebno sku- pino, vendar ob tem ni pozabil ošvr- kniti neplačnikov; prispevke je treba najprej plačevati, šele nato lahko uve- ljavljamo pravice iz zdravstvenega varstva. Po dosedanjih izkušnjah in videnju politične scene pa je prepri- čan, da bo redefiniranje zdravstvenih pravic otrok uspelo prej, če se lotimo spreminjanja posameznih členov zako- nov, ki jih že imamo, kot pa da se za- našamo na nove zakone, ki naj bi jih šele spisali. Prejeli smo Večer je poročal o Gergijevu v Mariboru, in to obsežno Neargumentirano- zavajanje direktor- ja Narodnega do-ma Vladimiija Ruka- vine "Gergijev je sodeloval z Narodnim domom v abonmajskem ciklu, pa noben od medijev na čelu z Večerom ni objavil niti vesti Ko je prišel v Ljub- ljano, so bile naenkrat polne naslov- nice!" To je med drugim včerajšnja izjava direktorja Narodnega doma iz Maribora Vladimirja Rukavine v članku "Reporter Milan proti Mahler- ju", na 4. strani. V vehementni kritiki se spodobi preveriti vsaj osnovna fak- tografska dejstva. Recimo se pozani- mati, kaj je Večer objavil ob prvem gostovanju Valerija Gergijeva v Ma- riboru septembra 2002. Torej: 26. 9. 2002 smo objavili Gergijeva med dru- gim celo na prvi strani Večera, naslov članka je bil Namesto v Atene v Mari- bor. V številnih prispevkih, podprtih s fotografijami, objavljenih med 24. in 28. septembrom 2002, smo nadpov- prečno (za današnje razmere posebej) "pokrili" enega vrhuncev mestnega in nacionalnega kulturnega življenja, ki se je zgodil ob 10. obletnici Narodne- ga doma in na dan, ko je Slovensko narodno gledališče dobilo nacional- ni status. Objavili smo podrobno in poznavalsko kritiko koncerta Janka Šetinca z naslovom Čuvarji lepote in skratka izjemno v obsegu in vseh pogledih (posebej ko gre za klasično glasbo in njeno medijsko reprezentaci- jo) ohranili zares veličasten dogodek. Res pa je, da so ga večinsko ignorira- li ljubljanski, osrednji mediji tedaj. Še leto kasneje, ko je Gergijev prišel v Ljubljano na poletni festival, smo 6. avgusta na Večerovi naslovnici obja- vili fotografijo sprejema pri tedanjem predsedniku Janezu Drnovšku in v na- slovu zapisali "Gergijev po Mariboru še v Ljubljani". Krivično in zares absur- dno je torej očitati Večeru, da ni obja- vil "niti vesti", ker smo bili zares pozorni kronisti prelomnega kultur- nega dogodka za mesto in širše. Tiskani mediji smo arhivirani. Tistim, ki se ne spominjajo objav, priporočam, da polistajo po našem elektronskem arhivu in v minuti pre- verijo resnico. Preden izrekajo bobne- če obsodbe, ki so neargumentirano zavajanje. Melita Forstnerič Hajnšek, tedaj urednica Kulture Večera Reporter Milan proti Mah-lerju (2) V zanimivem članku s primerjavo odprtja novih trgov v Ljubljani in Ma- riboru: Reporter Milan proti Mahlerju, v Večeru 5. 7., na 4. strani, je Vladimir Rukuvina med drugim izjavili: "...Ger- gijev je sodeloval z Narodnim domom v abonmajskem ciklu, pa noben od me- dijev na čelu z Večerom ni objavil niti vesti." To k sreči ne drži, ker smo na Radiu Maribor in Radiu Slovenija objavili vest, prispevek in oddaji o tem koncer- tu, ki je bil 25. 9. 2002 v veliki dvora- ni SNG MB, kot osrednja prireditev ob 10-letnici Narodnega doma Maribor, Gergijev pa je nastopil z orkestrom opernega gledališča Mariinsky iz St. Pe- terburga. Koncert je posnela glasbena produkcija Radia Maribor: tonski moj- ster Slavko Hohnjec in glasbeni produ- cent Smiljan Greif. Ker imam skrbno urejen arhiv sce- narijev oddaj in besedil prispevkov, ki jih napišem oz. pripravim, lahko posredujem besedila oddaj, ki smo jih objavili v zvezi s tem koncertom: Radio Maribor - Poročila ob 8.00 - vest in Dnevnik ob 17.00 - 25. september 2002, Radio Slovenija - Prvi - Poročila ob 8.00 - in Val 202 - Kulturne drobtini- ce ob 14.05 - 25. september 2002; Glas- bena oddaja s posnetki koncerta 25. 9. 2002 in pogovorom z dirigentom: Radio Maribor - Glasbena sozvočja - 3. oktober 2002 in Radio Slovenija - pro- gram Ars: S simfoničnih koncertov - 27. december 2002. Tjaša Kranjc, avtorica in glasbena urednica oddaj in prispevkov, RTV Center Maribor