URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

sreda, 6. julija 2011 v ZARISCU dnevna@vecer.com 5 Takole so se najzvestejši privrženci NK Maribor - člani Viol, "registrirani z osebnimi podatki" - spoprijeli z varnostniki in policijo na prvem derbiju- v lju-bljanskih Stožicah. (Tit Košir) Konec razgrajanja na slovenskih stadionih? Na vidiku predlog spre- memb zakona o policiji, ki naj bi pomagal k odpravi navijaškega nasilja na stadionih. Najhujšim izgrednikom se obeta prepoved udeležbe na športnih prireditvah ZORAN MUATOVIČ Po lanskem derbiju med nogometnima kluboma Maribor in Olimpija, ko so se člani navijaških skupin Viole in Green dragons spopadli z varnostniki, za na- meček pa so Viole polomile 298 stolov in povzročile za okoli 20.000 evrov škode, so na ministrstvu za notranje zadeve napovedali spremembe zako- na o policiji. Te spremembe so zdaj za- gledale luč sveta v predlogu zakona o nalogah in pooblastilih, ki ga je v obravnavo prejela vlada. Najpomemb- nejši novi policijski pooblastili, ki ju predvideva predlog, sta prepoved ude- ležbe na športnih prireditvah in preki- nitev potovanja. Policija bo lahko prepoved udelež- be na športnih prireditvah izrekla lju- dem, ki so jih na športni prireditvi zalotili pri nasilnem kršenju javnega reda in miru in za katere obstaja ver- jetnost, da bodo kršitev ponovili. Izre- čena prepoved bo lahko trajala od šest mesecev do dveh let. Če bo kaznovani posameznik zakon kršil in se športne- ga dogodka vseeno udeležil, ga čakata globa in odredba, da mora nemudo- ma zapustiti prireditev. Če sankcioni- rana oseba ne bo upoštevala navodil policista, jo lahko ta zadrži do konca prireditve. Posameznikom, proti ka- terim bo policija zaradi neupošteva- nja prepovedi udeležbe na športnem dogodku posredovala dvakrat, lahko preiskovalni sodnik odredi javljanje na območni policijski postaji ob začet- ku nadaljnjih prireditev. Razgrajačem, ki bodo potovali na športno prireditev in med potjo ali še pred odhodom krši- li javni red, lahko policija izreče tudi prekinitev potovanja oziroma prepo- ved dostopa do kraja prireditve. Na zahodu še strožji ukrepi Podobne ukrepe že poznajo v večini zahodnoevropskih držav, a so takšne zakone sprejemali ali pred določeni- mi mednarodnimi športnimi dogodki (npr. Švica pred Eurom 2008) ali po več- jih incidentih (Velika Britanija po izgre- dih v Charleroiu med Eurom 2000). Sankcije v Veliki Britaniji so najstrož- je; razgrajačem sta na dan tekme prepo- vedana tako uporaba javnega prevoza kot obisk mestnega središča ali pivnic, z zaplembo potnega lista pa se najhuj- šim kršiteljem onemogoči tudi udelež- ba na mednarodnih tekmah. Francozi so leta 2009 celo uzakonili kaznivo de- janje "biti član nasilne bande". V Angliji velja tudi zakonodaja, ki podpira sodelovanje policije in nogo- metnih klubov. Policija klubom posre- duje fotografije razgrajačev, katerim je prepovedan dostop na stadion. Člani navijaške skupine pa se morajo včla- niti v klub, da lahko kupijo cenejšo, "navijaško" vstopnico za tekmo ali da lahko gredo z organiziranim javnim prevozom na gostovanje. V Sloveniji zakonodaja še ne predvideva včlanje- vanja navijačev v nogometne klube. Iz NK Maribor so nam sporočili, da so nji- hovi najzvestejši privrženci včlanjeni v navijaško skupino Viole, kjer so regis- trirani z osebnimi podatki, imajo svoje članske izkaznice, vsak mesec pa plaču- jejo članarino. "Represija ni rešitev" Dušan Marciuš, strokovnjak za var- nost na športnih prireditvah, večji pomen kot strožji zakonodaji daje vzgo- ji v navijaških skupinah in predvsem klubom. "Represija bo prinesla le krat- koročno rešitev. Največjo vlogo imajo organizatorji prireditev. Športni klubi so tisti, ki so odgovorni za obnašanje navijačev. Oni bi morali narediti korak naprej v smeri izboljšanja navijaške kulture. Izgrednikom ne bi smeli dovo- liti dostop do stadiona. Spektakel ne bi bil nič manjši, saj tudi običajni gledal- ci znajo ploskati in navijati. Prav tako manjka red v navijaških skupinah. Te bi morale biti dovolj dosledne, da bi kršitelje izločile iz lastnih vrst. Zako- nodaja pa bi se morala osredotočiti na ekstreme, ki se tako ali tako vedno po- javijo. Tudi v Angliji še kdo priteče na igrišče ali kaj podobnega, vendar je to minimum proti temu, kar se dogaja pri nas. Če bo šlo tako naprej, bomo mora- li imeti že specialne enote na nogomet- nih tekmah tretje lige!" Tudi stroški varovanja na športnih prireditvah so zaradi zaostrovanja za- konodaje vedno višji. "Organizatorji morajo postavljati dodatne ograje, pla- čevati dodatne varnostnike in polici- ste ... Izkupiček prodanih vstopnic tega ne pokrije. Namesto da bi se ta denar porabil za mlajše športne selekcije, piknik navijačev ali navijaške rekvizi- te, klubi plačujejo za varnost. Ob tem pa tudi večina gledalcev trpi visoke varnostne ukrepe samo zaradi nekaj izgrednikov," je kritičen Marciuš. Sporne pogodbe še vedno zamrznjene Izvajanje spornih pogodb, sklenjenih v okviru zakona o raz- vojni podpori Pomurski regiji, je še vedno zadržano in tako bo očitno vse do do odločitve komisije za preprečevanje ko- rupcije, so potrdili na službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Izvajanje pogodb v okviru t.i. pomurskega zakona, sklenjenih s podjetji Pristop, Pribinovi- na in Oikos, je zaradi domnevnih nepravilnosti zamrznila nekdanja ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan. "Če se bo v prihodnje nadalje- valo z izvajanjem pogodbenih aktivnosti, bodo pogodbene stranke zaradi precejšnjega časovnega zamika in novega za- kona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, morale ponovno definirati terminski plan in vsebino izvedbe po- godbenih obveznosti. V povezavi s tem je SVLR zaprosila za načelno mnenje Komisijo za preprečevanje korupcije in se bo o nadaljnjih postopkih glede pogodb odločala in ukrepa- la, ko bo prejela njeno mnenje," so pojasnili na SVLR. Komisi- ja za preprečevanje korupcije sicer nadaljuje s preverjanjem projekta Pomurje in minuli teden so opravili tudi razgovor z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade An- drejem Horvatom. Kot so pojasnili v komisiji, je razgovor "potekal ob prisotnosti odvetnika in se je nanašal na razja- snitev dejstev in okoliščin, povezanih s projektom Pomurje ter preverjanjem premoženjskega stanja Horvata". (sta) ODMEV ALJOŠA PERŠAK Če je tržnica ogledalo vsakega mesta, si lahko Maribor danes od sramu povezne vrečko na glavo. Od slavnostnih vonjav po pečenem volu in sardelicah, ki so obljubljale oživitev Vodnikovega trga, je namreč ostal zgolj smrad po nesposobnosti odgovornih, ki so podjetje Tržnica potisnili v stečaj. Žalostna zgodba ni preprosta, prav nasprotno, prejšnji direktor je lastniško mešetarjenje označil kot "pravniški urnebes", a eno drži kot pribito: ne glede na vse izgovore in priljubljeno prelaganje odgovornosti je večinski lastnik Tržnice Mestna občina Maribor, ki je svoje interese v zadnjih letih uresničevala preko nadzornega sveta pod vodstvom Borisa Rožmana, svetnika SLS. Kdo je župan Maribora zadnjih pet let, je znano, prav tako, kdo sestavlja koalicijo, ki je aprila lani v mestnem svetu dala soglasje za 12,2 milijona evrov vredni odkup vseh prostorov tržnice, kar se je izkazalo kot usodna odločitev za podjetje. "Za tem stojimo in bomo poskrbeli za odplačevanje anuitet," velja spomniti na tedanja zagotovila Rožmana, ko se je opozicija nejeverno spraševala, kako bo Tržnica plačevala 36 tisoč evrov mesečnega obroka Hypo Leasingu, če zasluži le 4 0 tisoč evrov na mesec. Zadnji direktor Aleksandar Jovanovic, mimogrede, tudi predsednik mestnega odbora SLS, je finančno stisko skušal reševati z izterjavo dolžnikov in racionalizacijo poslovanja, "kot skrben gospodar" je celo uvedel parkirnino pod Pohorjem, a si je s tem nakopal zgolj jezo meščanov, v presušeni blagajni Tržnice pa se evri niso namnožili. Zato je zelo verjetno, da je mariborska občina od vseh problemov preprosto dvignila roke, ker če bi imela resen interes, da prepreči stečaj podjetja, bi podprla predlog o dokapitalizaciji, tako pa je že na zadnji skupščini Tržnice konec maja iskala možnosti, kako odstopiti od pogodbe o finančnem lizingu. Stečaj je vsekakor elegantna pot iz godlje, saj naj bi tržno dejavnost na javni ploščadi ohranili, prevzelo jo bo pač eno izmed občinskih podjetij, kar pomeni, da se za branjevke in kupce naj ne bi veliko spremenilo. Druga pesem sta izgubljena pokrita tržnica in garažna hiša, za kateri bo Hypo najbrž moral poiskati novega najemnika, zelo neprijetno pa je lahko tudi vprašanje, koliko je bil vreden vložek, ki se mu je občina odpovedala. Če je neaktivnost v primeru stečaja Tržnice lahko razumljiva tudi zaradi prenapihnjenega proračuna, ki mnogim projektom grozi z uničujočo eksplozijo, pa je še zmeraj nejasno, kaj je za politiko Franca Kanglerja javni interes. Če ugibamo, potem Maks, za katerega bo občina 20 let plačevala letno najemnino 1,5 milijona evrov, je v javnem interesu, tržnica, Mestni park, Mariborski otok in socialna stiska v mestu pač niso. Pa se Mariborča- ni strinjajo s tem? Fotografska razstav Večerovega novinarj Borisa Jaušovca Boris Jaužovec na včerajšnjem odprtju razstave (Marko Vanovšek) V avstrijski Radgoni, v Bad Radkersburgu, so včeraj v tamkajšnjem muzeju odpr- li fotografsko razstavo Večerovega novinarja Borisa Jaušovca. Gre za dokumen- tarno fotografijo desetdnevne vojne v Gornji Radgoni izpred 20 let, ko so mesto zasedli tanki Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Jaušovec, že takrat novinar Večera, je v desetdnevni vojni za Slovenijo v domači Gornji Radgoni fotorepor- tersko dokumentiral enega najostrejših spopadov med slovensko Teritorialno obrambo in JLA za nadzor nad mednarodnimi mejnimi prehodi. Kot mlad no- vinar Večera iz Maribora je do takrat že imel nekaj izkušenj s poročanja s kri- znih žarišč, denimo s Kosova ali z demonstracij v Beogradu, ki jih je zatrla JLA, pa tudi iz nemirnega hrvaškega Knina in njegove okolice. Kljub vsemu pa si ni mogel predstavljati, da bo vojna izbruhnila prav na njegovem domačem pragu, v Gornji Radgoni, mestecu z manj kot 4000 prebivalci na meji z Avstrijo. Odzval se je profesionalno. S fotoaparatom se je podal na radgonske ulice ter za Večer slikal boje in njihove posledice, o teh dramatičnih trenutkih v mestu pa je vsa- kodnevno tudi novinarsko poročal. V teh napetih dneh je nastala zbirka fotogra- fij, ki pričajo o prestreljenosti tedanjih časov v takratni Jugoslaviji in Sloveniji. Košček te lokalne zgodovine, ujete v objektiv novinarja naše časopisne hiše, je te dni na ogled v muzeju Bad Radkersburg, 20 let po krvavih dogodkih. (dr) Izdaja Časopisno-založniško podjetje V E Č ER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš s K U H A LA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO srečko KLApS: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika sonja pLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB s O K O L O v i č: Slovenija vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša pERSAK: mariborska kronika petra viDALi: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto sašo BizjAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOpisNISTvA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRžENjE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasnotrženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 ptuj, Osojnikova9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 39.400 izvodov. Cenaizvociaoci ponedejkadopetkaje 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina zajulj2011 znaša30,12 EUR, za upokojence inštudente 26,95 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakonao davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.