URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

sreda, 6. julija 2011 EVROPA, SVET zunanja@vecer.com | 7 Nesoglasja med Rusijo in Natom glede Libije Rusija pospešuje prizadevanja za rešitev libijskega konflikta s pogajanji, hkrati pa kritizira letalsko kampanjo zveze Nato in j o obtožuje, da si posvoji volji razlaga resolucijo O ZN o vojaški intervenciji JOŽE PLEŠ-NAR Vsaj o eni stvari sta soglasna Rusija in Nato, namreč, da se vojaška kampanja vleče predolgo. Toda medtem ko Nato še vedno računa na to, da bodo letalski napadi in kopenska oborožena prizade- vanja libijskih upornikov slej ko prej spodkopali temelje režima polkovnika Gadafi-ja, je Rusija prepričana, da bi mo- rali najti miroljubno rešitev. Moskva je v Tripoli znova poslala predsednika svetovne šahovske federacije Kirsana Iljumžinova, ki deluje v vlogi nefor- malnega posrednika med Kremljem in Gadafi-jem, hkrati pa je predsednik Medvedjev v Sočiju predvčerajšnjim gostil južnoafriškega predsednika Ja- coba Zumo, ki vodi mirovna prizade- vanja Afriške unije. Dimitrij Medvedjev je že na maj- skem srečanju skupine G8, na katerem se je zasebno sestal z ameriškim pred- sednikom Barackom Obamo, obljubil, da bo Rusija skušala prevzeti posredniš- ko vlogo in uporabiti svoje dobre stike z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem, da bi ga prepričala k sesto- pu z oblasti. In čeprav ni skušala pre- prečiti sprejema resolucije Združenih narodov, ki je omogočila letalske napa- de zveze Nato, da "bi zaščitili civiliste pred nasiljem libijskega režima", je zdaj vse bolj prepričana, da je atlantsko zave- zništvo s tem, ko je okrepilo letalske na- pade v podporo upornikom, preseglo dogovorjeni mandat. To je Medvedjev dal v ponedeljek vedeti tudi general- T Ruski premier Vladimir Putin in libijski voditelj Moamer Gadafi leta 2008 v šotoru na vrtu Kremlja (Reuters) nemu sekretarju zveze Nato Ander- su Foghu Rasmussenu, ki je prišel v Soči branit libijsko misijo zavezništva. Rusija namreč meni, da bi moral biti mandat Združenih narodov izveden natančno v skladu z besedilom reso- lucije Varnostnega sveta, brez posku- šanja, da bi razširili njegovo razlago. Skratka, letala Nata bi morala zgolj šči- titi libijske civiliste, ne pa sodelovati v poskusu zrušenja polkovnika Gada- fi-ja. Prejšnji teden je rusko zunanje mi- nistrstvo ostro obsodilo Francijo, ki je neposredno dostavila orožje libijskim upornikom, češ da tudi to pomeni krši- tev resolucije Združenih narodov. Nesoglasja z Rusijo niso edina skrb, zaradi katere si v Natu belijo glavo. Glede na to, da se libijska vojna vleče v peti mesec in vpletenost za- hodnih držav v četrtega, niti samo zavezništvo ni povsem prepričano, kako ukrepati naprej. Čeprav je Gada- fi-ja zapustilo kar nekaj sodelavcev in ministrov, njegovega režima niso vid- neje omajali niti bombni napadi niti pomorska blokada. Prodor upornikov se je ustavil 30 kilometrov od Misra- te in 200 kilometrov južno od Tripoli- ja. Zahodno vojaško posredovanje je rešilo Bengazi, toda hkrati je prived- lo do razcepitve Libije in do vojaške- ga zastoja. Nekateri vojaški poveljniki zveze Nato že nekaj časa opozarjajo, da bo takšno intenzivnost bombnih napa- dov zaradi preobremenjenosti vo- jaških sil na drugih bojiščih težko zadržati tudi jeseni, drugi menijo, da bi jih morali celo okrepiti. To je tudi mnenje libijskih upornikov, ki očitajo Natu, da je zmanjšal bojne akcije proti Gadafi-jevim tankom in da jih pušča na cedilu. Morda imajo prav. Morda se Nato boji, da bi morebitna zmaga upornikov sprožila dolgo obdobje ne- stabilnosti. Tisto glavno, kar si zahod želi v z nafto bogati Libiji, so stabilnost, vpliv in gospodarske koristi. Zato bi najbrž raje videl, da bi Gadafi-ja odnesel kak- šen "dvorni udar", kar bi omogočilo pogajanja med ostankom režima in za- časno vlado upornikov. V tem imata Nato in Rusija podobno stališče, vsak seveda iz svojih interesov. Problem je le pot, po kateri naj bi to željo uresniči- li. Za zdaj kaže, da je ne more približati niti Nato z okrepljenimi letalskimi na- padi niti Moskva s poudarjanjem svoje posredniške vloge in mirnega iskanja prihodnosti Libije brez Gadafi-ja. Milosevic je zahteval prijetje DjukanoviCa Slobodan Miloševic je na sestanku v Karadjordjevu leta 1992 zahteval prijetje Mila Djukanovica zaradi tihotapljenja cigaret, je za sarajevski tednik BiH Dani izjavil nekdanji šef Kontraobveščevalne službe Vojske Jugoslavije (KOS VJ), upo- kojeni generalpolkovnik Aleksandar Dimitrijevic. "Po običajnem razgovoru o tem, kaj se dogaja na terenu in v vojski, je Milo- ševic načel zadevo in rekel: 'Poslušaj, moraš prijeti Mila.' Nisem mogel verjeti. Rekel sem mu, da ne razumem, o čem govori. 'Gospod predsednik, Milo Djuka- novic je član Vojaškega sveta obrambe in predsednik Črne gore. Sicer pa, zakaj naj ga sploh primem,' sem ga vprašal. 'Zato ker tihotapi cigarete,' je odgovoril. Spomnil sem ga, da se je posel s cigaretami začel že v času, ko je bil črnogorski predsednik Momir Bulatovic, in da je večji del na ta način pridobljenega denar- ja pristal v državnem proračunu. Potem ko sem rekel, da nočem prijeti Djuka- novica, sem poskušal Miloševicu pojasniti, da črnogorska vlada s pomočjo tega denarja izplačuje pokojnine, plače in ohranja socialni mir," je med intervjujem za omenjeni sarajevski tednik izjavil Dimitrijevic. Ko ga je novinar prosil, naj pojasni sestavo Sedmega bataljona v Črni gori in fi-nanciranje antičrnogorskih medijev iz Beograda, je Dimitrijevic dejal, da se je to zgodilo po njegovi zamenjavi leta 1999, pred Natovim bombardiranjem. Bivši šef KOS VJ je priznal, da je bila vojska seznanjena z namero črnogorsko-primor- skega metropolita Amfilohija, da s pomočjo helikopterja brez odobritve Črne gore na planini Rumiji pri Baru postavijo kovinsko cerkev. "Tedanji načelnik ge- neralštaba Dragan Paskaš jim je pozneje povedal, da ga je poveljnik vojaškega letalstva Vladan Marjanovic obvestil, da naj bi v okviru planskih aktivnosti in letalstva ta dan na Rumijo prenesli cerkev," je še dejal Dimitrijevic. (nek) Tadic n a u r a d n em obisku v BiH Za vključitev v EU, odpravo predsodkov, proces sprave in za nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav ALEKSANDAR ROKNIČ BEO-GRAD (O-D NAŠEGA SO-DELAV-CA) Srbski predsednik Boris Tadic je danes na uradnem obisku v Bosni in Hercego- vini, njegovi pogovori s funkcionarji v Sarajevu pa se bodo nanašali na sode- lovanje Srbije in BiH ter na evropske integracije. Tadic se bo po slovenskem sprejemu na sarajevskem letališču se- stal s predsedujočim predsedstva BiH Nebojšo Radmanovicem in drugima dvema članoma predsedstva Bakirjem Izetbegovicem in Željkom Komšicem. Zatem bodo srbskega predsednika sprejeli predsedujoči svetu ministrov (vlade) BiH Nikola Špiric, vodilni ljud- je parlamentarne skupščine BiH in ge- neralni sekretar sveta za regionalno sodelovanje Hido Biščevic. Organiza- cija Evropsko gibanje v BiH bo visoke- mu gostu iz Beograda vročila red za prispevek k dobrim odnosom na za- hodnem Balkanu. Beograjski mediji navajajo, da so se za ta Tadicev obisk v prestolnici BiH dogovorili na tristranskem vrhun- skem srečanju Srbije, BiH in Turčije 26. aprila letos v srbskem Karadorde- vu. Na tistem srečanju članov pred- sedstva BiH ter turškega in srbskega predsednika so ocenili, da pomenijo prihodnost tega območja vključitev v Evropsko unijo, odprava predsodkov, proces sprave in nevmešavanje v notra- nje zadeve drugih držav. Predsednik Tadic se je v Sarajevu nazadnje mudil maja lani, ko je sodelo- val na proslavi desetletnice igmanske pobude, mreže regionalnih nevladnih organizacij, 11. julija lani pa je bil nav- zoč na spominski slovesnosti ob 15- letnici genocida v Srebrenici, kjer je izrazil obžalovanje zaradi zločinov v BiH. Septembra 2009 je Tadic obiskal mestece Pale pri Sarajevu, medvojno prestolnico entitete Republike srbske. Priprave na dolgo in krvavo vojno v Sudanu Slovenski aktivist in filantrop poroča o skrb vzbujajočih razmerah v Sudanu: "Vsakdo, s komer se pogovarjam, se po najdaljši afriški vojni počuti izdanega s strani tistih, s katerimi seje skupaj boril za temeljne človekove pravice" Deček iz juga Sudana, ki bo prihodnji teden postal najmlajša država na svetu. (Reuters) TOMO KRIŽNAR Nekaj dni pred začetkom slovesno- sti ob razglasitvi neodvisnosti v Jubi se afriški prebivalci, ki so ujeti na območju nubskih gora na severni strani nove meje med 193. državo na svetu, imenovano Južni Sudan, in sta- rim Sudanom, pripravljajo na dolgo- trajno krvavo vojno. Vsak dan pred dramatičnim 9. julijem občutim večjo napetost, strah in jezo na območjih pod nadzorom Ljudske vojske za osvo- boditev Sudana (SPLA), ki ji poveljuje spoštovanja vseh deležni Abdel Aziz Al Hilo. Sudanski diktator Omar Hasan Al Bašir, ki ga Mednarodno kazensko so- dišče (ICC) obtožuje štirih hudih zloči- nov zoper človeštvo, je januarja, ko je v državi potekal referendum, napove- dal, da v primeru odcepitve Južnega Sudana ne bodo pokazali usmiljenja do pripadnikov afriških etničnih sku- pin, ki bodo ostali na severu. Vedno več tukajšnjih prebivalcev izgublja upanje. Moški pošiljajo svoje otroke in ženske v votline v gorah in se pri- družujejo enotam SPLA na celotnem območju. Migi 25 kitajske izdelave in ruska letala Antonov vsak dan brnijo nad nami in nam vlivajo strah v kosti. V takšnih razmerah ni lahko hoditi naokrog. Človek ne more normalno delati, kaj preveč ni mogoče storiti. Vsi čutimo, da je smrt blizu. Vsakdo, s komer se pogovarjam, se po tej najdaljši afriški vojni poču- ti izdanega s strani tistih, s katerimi se je skupaj boril za temeljne človeko- ve pravice, zlasti ker ves krasni novi svet toliko govori o spoštovanju in de- mokraciji. Seveda se večina izmed nas spominja Nub iz znanih knjig Leni Riefenstahl. Pa vendar obstaja še ve- liko stvari, ki jih je mogoče pokazati in povedati. To niso le olimpijski bogovi, mar- več tudi ljudje, ki nikoli ne tarnajo ali se pritožujejo, skratka najbolj prijazni ljudje, kar sem jih kdaj srečal med svo- jim nenehnim popotovanjem. Zdaj bi se morali pritoževati, veliko bolj kot Darfurci, pa se ne. Ponižno se priprav- ljajo na zadnjo veliko bitko, potem ko jih je ves svet izdal zaradi svojih viš- jih geostrateških ekonomskih intere- sov. Najbolj žalostno pa je to, da jih bo toliko umrlo, da jih bo toliko ubitih s strani elite iz prestolnice, ki je obtože- na zločinov zoper človeštvo, med dru- gim tudi genocida. Pobili in iztrebili "Manj kot teden 7 • • V dni imamo časa, da zapremo nebo, od koder namesto bogov prihaja zlo" jih bodo skupaj z njihovimi nič krivi- mi in tako zelo prisrčnimi otroki, in to zaradi ignorance, arogance, hinavš- čine in kanibalizma domnevno pra- vičnega novega sveta. Toda še vedno ni prepozno, še vedno lahko tem lju- dem pomagamo preživeti. Manj kot teden dni imamo časa, da zapremo nebo, od koder - kot je dejal eden izmed nubskih učiteljev - namesto bogov kot doslej zdaj prihaja zlo. Teden dni imamo časa za uvedbo cone prepovedi preletov! Prva ženska, obsojena za genocid Mednarodno sodišče za vojne zločine v Ruandi je v petek nekdanjo ruandsko ministrico za družino Pauline Nyira- masuhuko obsodilo na dosmrtno za- porno kazen, s čimer je postala prva ženska, obsojena za genocid. Sodišče s sedežem v mestu Arusha v Tanzaniji je na dosmrtno ječo obsodilo tudi nje- nega sina Arsena Shaloma Ntahobali- ja. Nekdanja ministrica in njen sin sta bila glavna obtoženca v skupini šestih ljudi, ki so jim sodili zaradi genocida in zločinov proti človečnosti oziroma zaradi njihove domnevne vloge pri množičnem poboju Tutsijev v Butari na jugu Ruande. (sta) Sirska vojska obkolila Hamo Sirske varnostne sile so včeraj v mestu Hama v osrednjem delu države ubile najmanj deset ljudi, več kot 30 je bilo ranjenih, so sporočili sirski aktivisti za človekove pravice. Sirska vojska je v minulih dneh obkolila Hamo, mnogi pa se bojijo ponovitve dogodkov iz leta 1982, ko je vojska v tem mestu ubila kakih 20.000 ljudi. Sirski Observatorij za človekove pra- vice je sporočil, da prihaja v mestu do obstreljevanja, ki je terjalo več življenj. Vojska je poleg tega zasedla vse razen severne vpadnice v mesto, prebivalci pa se po navedbah observatorija oboro- žujejo in "so pripravljeni za obrambo mesta tudi umreti, če bo to potrebno, da preprečijo vstop vojski". (sta)