URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

stvo sreda, 6. julija 2011 POSOJILA PAPIRNA INDUSTRIJA MEDNARODNE FINANCE Sto milijonov evrov za raziskave SID banki je posojilo odobrila Evropska investicijska banka Paloma na razpotju Rast cen su-rovin, izguba in še odstop u-prave Izzivi za prvo d a mo IMF Bivša francoska ministrica ne bo imela časa za u-vajanje SBI TOP -0,71 % • 746 744 742 740 738 736 734 732 730 741,63 735,30 01.07.11 VEČER 04.07.11 05.07.11 MELR 1,85 % 165,0 164,5 164,0 163,5 163,0 162,5 162,0 161,5 161,0 165,00 162,35 162,00 01.07.11 04.07.11 05.07.11 VEČER KRKG -0,17 % 60,3 60,2 60,1 60,0 59,9 59,8 59,7 59,6 59,5 60,00 59,90 59,70 01.07.11 04.07.11 05.07.11 VEČER KBMR - 3 , 08 % 6,86 6,82 6,78 6,74 6,70 6,6 6,62 6,58 6,54 6,85 6,60 01.07.11 04.07.11 05.07.11 VEČER Gorenje: delničarji včeraj še nič o dokapitalizaciji, a še letos Delničarji so potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da ostane bilančni dobiček nerazporejen, zato o nasprotnem- predlogu KD, da bi izplačali 14 centov dividende, niso glasovali FRANC KRAMER Na včerajšnji skupščini delničarjev Go- renja niso odločali o dokapitalizaciji družbe. V dogovoru med upravo, nad- zornim svetom in večjimi delničarji so se namreč odločili, da to točko umak- nejo z dnevnega reda. Vendar naj bi o dokapitalizaciji po besedah predsed- nika uprave Franja Bobinca odločali na naslednji skupščini, ki naj bi bila še letos. Razmere ne dopuščajo dividend Bobinac je dejal, da so se za umik predloga odločili zato, da ga bodo še bolje razčlenili, bolj natančno določili obseg, strukturo in ceno ter vse postop- ke v zvezi z dokapitalizacijo. "Tak pred- log je usklajen in ga bomo dodelanega znova dali na skupščino, ki bo konec leta. Na njej se bomo pogovarjali o do- kapitalizaciji, ki bi omogočila Gorenju, da še hitreje in še bolj uspešno dosega strateške cilje, hkrati pa še izboljša svojo kapitalsko strukturo." So pa delničarji včeraj sprejeli pred- log uprave in nadzornega sveta, da del- ničarjem (tudi letos) ne bodo izplačali dividend, ampak ostane slabih 2,3 mi- lijona evrov dobička iz leta 2010 neraz- porejenih. Ker so potrdili tak sklep, niso glasovali o nasprotnem predlo- gu Kapitalske družbe, ki je predlagala izplačilo dividend v višini 14 centov za delnico. KD je menila, da tako izpla- čilo ne bi negativno vplivalo na na- daljnje poslovanje družbe. S tem se ni strinjal Peter Kobal, zastopnik delav- cev v nadzornem svetu, čeprav bi si jih za lansko poslovanje zaslužili. Letos pa so po njegovem razmere zelo zaplete- ne in lahko vsak tak izdatek vpliva na poslovanje, še posebno, ker je dividen- de treba izplačati v gotovini. Bo pa po njegovem o izplačilu dividend treba razmišljati prihodnje leto. Na negotove letošnje razmere je opozoril tudi Franjo Bobinac, zato ne morejo uresničiti "stare zaveze", da za dividende namenijo tretjino čiste- ga dobička. "Tudi o tem smo v upravi in nadzornem svetu veliko razpravlja- li, a je bila skupna odločitev, da divi- dend letos ne izplačamo. V bodoče pa si bomo prizadevali, da bo tako." Dejal je še, da če se bodo v Sloveniji razmere na davčnem področju spremenile, bo Gorenje med prvimi, ki se bo odločilo za udeležbo delavcev pri dobičku. Delničarji so tudi podelili razreš- nico upravi in nadzornemu svetu ter za revizorja znova imenovali družbo KPMG. Ob tem je Rajko Stankovič (Sku- paj smo močnejši) dejal, da bi že zara- di "higieničnih razlogov" v prihodnje morali izbrati drugo revizijsko hišo, saj ta opravlja to delo že deset let. Niso pa delničarji podprli predloga uprave in nadzornega sveta o plačilih (sejni- nah) članom nadzornega sveta, ampak so potrdili nasprotni predlog družbe KD. Ta se od predloga uprave in nad- zornega sveta razlikuje le v eni točki: strinjajo se z višino sejnin in letnih pla- čil za opravljanje funkcij v nadzornem svetu, ne pa tudi, da bi za potrebe vseh članov nadzornega sveta oblikovali po- seben proračun v višini 50 tisoč evrov. Namesto tega so predlagali, delničarji pa potrdili, da se nadzornikom plača izobraževanje, ki je nujno potrebno za opravljanje nalog nadzornikov, pa tudi, da se nadzornikom plača članari- na v Združenju nadzornikov Slovenije. Na to je imel še posebno kritično pri- pombo predsednik Združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. Pogled do leta 2015 Krešimir Martinjak, namestnik pred- sednika NS Gorenja, je poslovanje v lanskem letu ocenil za dobro, še po- sebno, ker je Gorenje poslovalo v tež- kih razmerah. Po izgubi v letu 2009 so lani poslovali z dobičkom. Za letos pričakujejo, da bodo dosegli predvi- den čisti prihodek in da se bo izboljša- la raven prostega denarnega toka, ki je bila lani po oceni nadzornikov bolj šibka točka. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: "Surovine bodo glavna bolečina letošnje- ga leta." (Franc Kramer) Gorenje na tuje borze Predsednik uprave Gorenja je včeraj potrdil, da resno razmišljajo o vstopu na kakšno tujo borzo. "Zdaj pridobivamo različne informacije in analizira- mo različne možnosti od Dunaja, Varšave, Frankfurta in Londona. Srečuje- mo se tudi z različnimi investicijskimi bančniki in pridobivamo še druga mnenja. Skratka, zelo aktivno in resno razmišljamo o tem. Kajti Gorenje je preveliko in preveč mednarodno podjetje, da bi postalo talec slovenskega kapitalskega trga." Franjo Bobinac je poudaril, da so kljub težavnemu poslovanju lani s skoraj 1,4 milijarde evrov prihodkov dosegli absolutni rekord v zgodovi- ni Gorenja, število zaposlenih pa so kljub pripojitvi družbe Asko ohranili na prejšnji ravni. Kljub krizi jim je lani uspelo v povprečju cene zvišati za štiri odstotke. Kot pomemben dogodek je omenil vstop družbe IFC v lastniško strukturo Gorenja. Za slabši prosti de- narni tok pa naj bi bila "kriva" tudi preselitev ljubljanskega Tikija v Srbi- jo, kjer že posluje pozitivno. Opozoril je, da težav pri poslova- nju letos še ni konec, zdaj so najbolj na udaru zaradi rasti cen surovin. Nafta se je v letošnjih treh mesecih podraži- la za 16 odstotkov, jeklena pločevina, ki predstavlja 18-odstotni delež vred- nosti izdelkov, kar za 22 odstotkov, pla- stični deli za 15. Zato ni dobička, kot so ga načrtovali. "Če bi surovine plače- vali po enaki ceni kot lani, bi bil naš dobiček višji za štiri milijone evrov! Tako pa bodo surovine glavna boleči- na letošnjega leta." V Gorenju pričakujejo, da bodo letos dokončno integrirali skupino Asko. V prvih mesecih je imel (pravijo, da priča- kovano) največji vpliv na slabe rezulta- te, maja in junija so se močno zboljšali, do konca leta naj bi poslovala ta pripo- jena družba z dobičkom. Bobinac napo- veduje tudi dezinvestiranje strateško nepomembnih naložb. Tako so Petrolu že prodali delež v Istrabenzu Gorenju, prodali naj bi nepotrebne nepremični- ne v Srbiji, na Hrvaškem, v Franciji in Rusiji. Zaradi novih razmer se pripravlja- jo tudi na nov strateški načrt. Na novo bodo zastavili strategijo do leta 2015. Vendar o posameznih elementih pred- sednik uprave včeraj še ni govoril. Sladke (dividendne) skrbi Krkinih delničarjev Na jutrišnji skupščini delničarjev Krke odločitev o višini dividende in nadzorniških prejem-kih, pa tudi o revizorju ter o uporabi lastnih delnic, kjer se ponuja m-ožnost kotacije na tuji borzi DAMIJAN TOPLAK Za jutrišnjo 16. skupščino delničarjev Krke, ki bo na Otočcu ob Krki - Krka je z 2,12 milijarde evrov tržne kapita- lizacije (vrednosti) največje slovensko borzno podjetje -, sta s strani društva MDS (Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) prispela nasprotna predlo- ga glede višine dividend in glede ime- novanja revizorja. Namesto KPMG Slovenija, ki opravlja v Krki revizijo že dolgih 16 let, v MDS za revidiranje letošnjega poslovanja Krke predlaga- jo družbo Ernst & Young Revizija iz Ljubljane. Z nasprotnim predlogom pa v MDS namesto predlaganih 1,40 evra bruto dividende na delnico pred- lagajo izplačilo za 20 centov višje di- vidende. Za dividende 47 ali 53,7 milijona evrov? Po predlogu uprave in nadzornega sveta Krke bi letos šlo za dividende od 168,94 milijona evrov bilančnega do- bička natanko 47 milijonov evrov, v skladu z nasprotnim predlogom MDS pa še 6,7 milijona evrov več. Predstav- niki MDS predlog podkrepijo, da je skladen z novo strategijo, ki glede di- videndne politike predvideva, da se zanje nameni do ene tretjine čistega dobička predhodnega leta, ki je v letu 2010 na ravni skupine znašal 170,92 mi- lijona evrov. Predvsem med malimi del- ničarji pa bi lahko za nekaj razburjenja poskrbel predlog, da se predstavnikom nadzornega sveta za opravljanje funk- cije letno plača od 19.375 do 23.250 evrov bruto, hkrati pa še za udeležbo na sejah 220 oziroma 275 evrov bruto sejnine. Skupni letni stroški delovanja Krkinega nadzornega sveta bi tako po- rasli krepko nad 200 tisoč evrov, kar sicer v primerjavi z dobro milijardo evrov letnih prihodkov skupine resda ni pretirano veliko. V Krki so ob koncu junija imeli v skladu lastnih delnic natanko 1,854.362 delnic ali 5,23 odstotka vseh, njihov cilj pa je sklad lastnih delnic povečati do deset odstotkov vseh. Skupščina del- ničarjev naj bi jutri dala novo poobla- stilo upravi, da se smejo lastne delnice na organiziranem trgu dokupovati do 7. julija 2014, odsvojiti pa za lastniške deleže prevzetih podjetij, za odproda- jo strateškemu partnerju ali za kotacijo Krkinih delnic na borzah zunaj Slove- nije. Krkin sklad lastnih delnic je tre- nutno vreden že 111 milijonov evrov, najglasneje pa se ugiba, da bi lahko del- nice prodali tujim portfeljskim (institu- cionalnim) vlagateljem, najverjetneje bi bile uvrščene na Varšavsko borzo, saj je Poljska za Krko takoj za Rusijo drugi največji posamičen prodajni trg. 9