URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

10 | gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO sreda, 6. julija 2011 Bank@Net NOVE GENERACIJE kt^Dtn Irj£jc* 1 E cOdrtih I ra^lhfedtftMt^itnai j ©salTmfo I l N o va KBM Upočasnjena rast v območju evra Gospodarska dejavnost v območju evra se je junija upočasnila in dosegla 20- mesečno dno. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga iz-računava analitska hiša Markit, se je junijaz-nižalz-a0,5 točke, na 55,3 točke. Analitiki, ki so priča- kovali manjši padec indeksa, upočasnjeno rast pripisujejo počasnemu gospo- darskemu okrevanju v Franciji in Nemčiji. Včeraj objavljeni podatki kažejo, da je proiz-vodnja upadla predvsem v Italiji in Španiji, medtem ko Irska nadaljuje "z-elo skromen tempo širitve", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kaz-alec kljub padcu še vedno ostaja nad 50 točk, kar pomeni rast. "V z-adnjih dveh me- secih je območje evra doživelo največjo upočasnitev rasti gospodarske dejavno- sti od propada investicijske banke Lehman Brothers konec leta 2008," je ob tem ocenil glavni ekonomist pri Markitu Chris Williamson. Indeks je v območju evra v letošnjem prvem četrtletju dosegel 0,8-odstotno rast, potem ko je v z-adnjih treh mesecih leta 2010 pridobil le 0,3 odstotka. Eko- nomisti ocenjujejo, da se države območja evra spopadajoz-dolžniško kriz-o v Gr- čiji in se trudijo ohraniti sedanji tempo rasti. "Nadaljnje iz-gube v juniju so slaba napovedz-atretjo četrtino leta in kažejo, da se lahko rast še bolj upočasni, če se ne bodo povečala naročila," je dejal Williamson. Opoz-oril je še na nacionalna odstopanja v rasti gospodarske dejavnosti, ki so po njegovem mnenju skrb z-bu- jajoča. "Med štirimi največjimi državami območja evra je le Nemčija dosegla rast konsistentnoz-rastjo bruto domačega proiz-voda, pa še tam je bila močno z-austavljena," je dejal. Raz-iskava analitske hiše Markit vključuje 4500 podjetij v storitvenih in predelovalnih dejavnostih v 17 državah območja evra. (sta) Bombardier napovedal obsežno odpuščanje v Veliki Britaniji Potem ko je britanska vlada pomemben posel podelila nemškemu Siemensu, je kanadski Bombardier napovedal obsežno odpuščanje v tej državi. Število de- lovnih mest boz-manjš-alz-a1400, sindikati pa so že poz-vali vlado, naj ponovno raz-misli o svoji odločitvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bombardier bo v tovarni vlakov v mestu Derby odpustil 446 stalno in 983 z-ačasno z-aposlenih delavcev. Odločitev so v vodstvu podjetja sprejeli po tem, ko je britanska vlada 1,4 milijarde funtov (1,5 milijarde evrov) vreden posel z-a dobavo 1200 vagonovz-avlake Thameslink dodelila rivalu Siemensu. (sta) Varnost in donos - VAŠA ZMAGOViTA KOMBiNACiJA; združuje dva dobra produkta: top depozit (50 % vplačil) in vzajemne sklade (50 % vplačil), pri čemer z vsakim produktom v času naložbe upravljate ločeno PROBANKA J finančna skupina www.probanka.si B A N KA SLOVENIJE Teč-ajnica Banke Slovenije - referenč-ni teč-aji ECB z-dne 5. julija 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,4461 Japonska JPY 392 117,23 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,320 Danska DKK 208 7,4591 Velika Britanija GBP 826 0,89840 Madžarska HUF 348 264,64 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7091 Poljska PLN 985 3,9500 Romunija RON 946 4,1805 Švedska SEK 752 9,0806 Švica CHF 756 1,2213 Norveška NOK 578 7,7525 Hrvaška HRK 191 7,3990 Rusija RUB 643 40,3136 Turčija TRY 949 2,3533 Avstralija AUD 036 1,3526 Brazilija BRL 986 2,2571 Kanada CAD 124 1,3929 Kitajska CNY 156 9,3528 Hongkong HKD 344 11,2536 Indonezija IDR 360 12338,42 Izrael ILS 376 4,9293 Indija INR 356 64,2000 Južna Koreja KRW 410 1542,09 Mehika MXN 484 16,7998 Malezija MYR 458 4,3491 Nova Zelandija NZD 554 1,7457 DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI G O T O V I N S KI K R E D I TI do 120 mesecev Info: 10.000,00 €, anuiteta: 109,92 €, doba: 120 mes., 6M euribor + 3,70 %, skupni znesek: 13.821,64 €, EOM na dan 1.7.20T1 znaša 7,49 % 1 00 milijonov evrov za raziskave in razvoj SID banka si je včeraj v Luksemburgu sposodila denar, ki ga bo od septembra naprej posojala za razvojne in inovacijske projekte JU-RE STOJAN Raz-voj končnih, predvsem visokoteh- nološ-kih proiz-vodov. Raz-voj indus- trijskega z-nanja, ne pa akademskega. Raz-voj z- dodano vrednostjo, z-aradi katerega bodo slovenska podjetja bolj konkurenčna na svetovnem trgu. In da ne bomo še bolj padali na lest- vicah inovativnosti - lani smo bili med državami EU na 14. mestu (na lestvici inovativnosti Pro Inno, ki jo sestavlja Generalni direktoratz-apod- jetniš-tvo in industrijo Evropske komi- sije). In kako naj slovenska podjetja med kriz-o pridejo do financiranja teh ambicioz-nih ciljev? Denimo z- naje- mom ugodnega, dolgoročnega (vse do dvanajstletnega) kredita pri Slovenski iz-voz-ni in raz-vojni (SID) banki. Ta bo do konca poletja, predvidoma do sep- tembra, odprla posebno kreditno lini- jo v ta namen. In z-ato se je včeraj tudi z-adolžila pri luksemburš-ki Evropski investicijski banki (EIB)z-a100 milijo- nov evrov. Brez bančnih posrednikov Z raz-liko od njene dosedanje poslov- ne prakse bo tokrat SID banka krediti- rala podjetja neposredno, na pa prek slovenskih poslovnih bank. Z njihovo pomočjo so namreč doslej podelili kar 70 odstotkov svojih posojil. Torejz-nji- hovim delom ni bila z-adovoljna? Sibil Svilan, predsednik uprave, je to z-ani- kal. "SID banka bo lahko z- neposred- nim kreditiranjem bolje ocenjevala projekte, hitreje ocenjevala, hkrati pa bomo s tem usmerjali del slovenske- ga gospodarstva, medtem ko imajo poslovne banke svoje usmeritve." Pri tem bodo SID banki pomagali z-unanji svetovalciz-atehnologije, ob tem pa je Svilan omenil, da so že v preteklih programih najemali strokovnjake iz- Tehnološ-ke agencije (TIA). Vendar bo viš-ina posamez-nega posojila omejena glede na vrsto posojilojemalca. Pri pod- jetjihz-manj kot 3000 z-aposlenimi bo z-gornja meja 12,5 milijona evrov, ven- dar bodo lahko s tem denarjem finan- cirali raz-vojni projekt v celoti. Tega velika podjetja in javne ustanove ne bodo smela - SID banka bo pripravlje- na posoditi največ polovico vrednosti projektov. Koliko časa bo morala SID banka vračati včerajš-nje posojilo, in predv- sem po kakš-ni obrestni meri, Svilan včeraj ni želel raz-kriti. Je pa z-ato po- vedal, da je tokratnih 100 milijonov "ena najboljš-ih z-adolžitev, kar jih ima Sibil Svilan: "SID banka bo lahko z neposrednim kreditiranjem bolje ocenjevala projek- te." (Tit Košir) Pri podjetjih z manj kot 3000 zaposlenimi bo zgornja meja posojila 12,5 milijona evrov trenutno SID banka na mednarodnih trgih". Dominique Courbin, direktor z-a področje jugovz-hodne Evrope pri EIB, je opoz-oril, da banka s tem ne podpira samo ključnega področja z-a prihodnjo rast naš-ega gospodarstva, pač pa tudi iz-polnjuje cilje, ki si jih je EU z-astavila s strategijo Evropa 2020. E-IB ne bo dvig-nila obresti Skupaj z- včerajš-njim posojilom SID banka dolguje EIB vsega skupaj 530 milijonov evrov - "iz-datno vsoto de- narja," kot je komentiral Courbin. Sicer pa je EIB raz-ličnim slovenskim ustanovam od leta 2003 posodila že 3,3 milijarde evrov (2,5 milijarde je že bilo vrnjenih). Med posojilojemalci so tudi Geoplin in Luka Koper. Ni pa želel odgovoriti na Večerovo vpraš-a- nje, ali je EIBz-araditolikš-ne iz-postav- ljenosti do naš-e države na finančnih trgih kupila kakš-na z-avarovanja pred posledicami javnofinančnega z-loma Slovenije. "Štejemo, da smo iz-postav- ljeni tveganjem do slovenske države, jasno pa verjamemo, da so ta tveganja sprejemljiva, Slovenija pa je tudi ena od naš-ih delničark." Zaradi načela soli- darnosti pa uživajo vse članice enako visoke obrestne mere, je poudaril Co- urbin. Zato bodo obresti, ki jih mora plačevati SID banka, ostale nespreme- njene, tudi če bi mednarodne bonitet- ne agencije z-nižale ocene slovenskega javnega dolga. Industrijska proizvodnja v območju evra in EU m a ja nižja Industrijska proiz-vodnja v območju evra se je maja v primerjaviz-aprilom z-nižalaz-a0,2 odstotka, v EU paz-a0,3 odstotka, je včeraj sporočil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je sicer na mesečni ravni z-abeležila 0,2-odstoten upad, na letni pa 3,6-od- stotno rast industrijske proiz-vodnje. Proiz-vodnja energije se je na meseč- ni ravni v območju evra z-manjš-ala z-a 1,1 odstotka, v celotni EU pa z-a 1,3 odstotka. Proiz-vodnja iz-delkovz-avmesno po- rabo se je v območju evraz-viš-alaz-a0,2 odstotka, v EU paz-a0,3 odstotka. Pro- iz-vodnja trajnih potroš-nih dobrin se je v območju evraz-viš-alaz-a0,1 odstot- ka, v sedemindvajseterici pa je ostala stabilna. Med državami članicami, z-a kate- re je Eurostat imel podatke, se je indus- trijska proiz-vodnja na mesečni ravni najbolj z-nižala v Grčiji (-1,4 odstotka), na Švedskem in v Veliki Britaniji (-1,1 odstotka) ter Franciji (-0,5 odstotka). Proiz-vodnja je ostala stabilna v Nem- č-iji, Malti, Romuniji in na Finskem. Naj- večjo rast pa so beležili na Cipru (+1,8 odstotka), v Latviji (+1,3 odstotka) na Irskem in v Litvi (+1,2 odstotka) ter na Danskem (+1,1 odstotka). Na letni ravni se je industrijska proiz-vodnja maja v območju evra po- večala z-a 6,2 odstotka, v EU pa z-a 7,1 odstotka. Z iz-ključ-itvijo energetskega sektorja pa se je proiz-vodnjaz-viš-alaz-a 4,2 oz-. 4,3 odstotka. Proiz-vodnja energije se je v območ-- ju evraz-viš-alaz-a11,9 odstotka, v EU paz-a13,7 odstotka. Glede na Eurostatu dostopne po- datke se je industrijska proiz-vod- nja na letni ravni najbolj poveč-ala v Veliki Britaniji (+11,9 odstotka), na Danskem (+10,8 odstotka), na Niz-o- z-emskem (+10,7 odstotka) in v Bolga- riji (+10 odstotkov). Največji padec pa so z-abeležili na Malti (+0,8 odstot- ka), na Švedskem (+2,3 odstotka) ter na Madžarskem in Slovaš-kem (+3,2 odstotka). (sta)