URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

maribor@vecer.com 1 19 Banke še občinam ne zaupajo več Maribor med najbolj vročimi destinacijami 2012 Britanski internetni ponudnik AOL turistom v naslednjem letu priporoča obisk Maribora zlasti zaradi projekta Evropska prestolnica kulture ANDREJA KAUČIČ Britanski internetni ponudnik AOL je na svoji spletni strani objavil deset najbolj vročih destinacij za potovanja v letu 2012. V družbi Črne gore, Istanbula, finskega mesta Nellim, Kambodže, Londona, Malavija, španske Murcie, Rdečega morja in Jordanije se je znašla tudi štajerska prestolnica. Novinarka in popotnica Roshina Jowaheer britanskim tu- ristom v naslednjem letu priporoča obisk Maribora zlasti zaradi projekta Evropska prestolnica kulture. Med najpo- membnejše dogodke prihajajočega leta so se po njenem izboru uvrstili Festival Lent, Festival Stare trte, Festival Maribor, med športnimi dogodki pa je izpostavila tradici- onalno Zlato lisico. Obenem poudarja, da je mesto ob Dravi vredno obiska v vsakem letnem času. Med znamenitostmi, ki jih britanski turisti ob obisku Maribora ne smejo izpusti- ti, so se na seznamu znašli Slomškov trg, Lent in Maribor- ski grad. "V veliko veselje nam je, da smo se z intenzivnim delom s tujimi novinarji in turističnimi operaterji uvrstili med najbolj vroče destinacije v letu 2012," izpostavlja Milan Razdevšek, direktor Zavoda za turizem Maribor. "Že od leta 2000 se namreč intenzivno trudimo, da bi bil Maribor pre- poznaven na tujih trgih, saj od tam prihaja med 70 in 80 odstotki gostov. Kljub vsemu trudu, ki smo ga vložili v pro- mocijo, in prizadevanjem je ta odločitev za nas prijetno pre- senečenje in spodbuda. Med drugim sodelujemo z več kot sto tujimi novinarji, saj je naše poslanstvo tudi v tem, da preko njih tujce seznanjamo o dogajanju v Mariboru." Na Zavodu za turizem Maribor si zato obetajo, da bodo v prihodnosti lažje nastopili na tujih trgih, a, kot poudarja Razdevšek, ena lastovka še ne prinese pomladi, vsekakor pa je s tem prebit led. Največji problem pri stikih s tujino po njegovem ostajajo letalske povezave. Redne ali vsaj čar- terske linije med Mariborom in drugimi evropskimi mesti Med najpomembnejše dogodke prihajajočega leta se je po izboru britanske novinarke in publicistke uvrstil tudi Festival Lent. (Janko Rath) bi namreč znatno pripomogle k prepoznavnosti mesta in povezanosti z Evropo. Razdevšek obenem upa, da se bodo vendarle končale nehvaležne primerjave Maribora z drugi- mi mesti. "Medtem ko so tujci že zdavnaj spoznali potencial Maribora, mi sami včasih ne premoremo dovolj samozavesti in ponosa na svoje mesto." GLEJ TI TOTE Smiljan Kreže, organizator koncertov, Pavel Magdic, izvršni producent Terminala 12 v zavodu Maribor 2012, in Tone Knez, direktor Športnih objektov Maribor (Marko Pigac) Milica Simonič Steiner, direktorica mestne uprave MOM, s soprogom Robertom (Marko Pigac) Medtem ko vsak hrvaški glasbenik napolni dvorano Tabor, si je največje svetovne uspešnice, zavite v gregorijanski koral, ogledalo le okoli 8 0 0 obiskovalcev MARKO PIGAC Znane obraze smo po mariborski dvorani Tabor, kjer je bilo v soboto zvečer prvo od dveh slovenskih go- stovanj svetovno znanih grego- rijanskih menihov, tokrat iskali s povečevalnim steklom. Četudi so čez dobrih štirideset dni na sporedu dr- žavnozborske volitve, štajerska pre- stolnica pa je tik pred startom EPK, so se sobotnega kulturnega večera udeležili le redki predstavniki "ma- riborske smetane". Dasiravno so tudi karte za ogled spektakla, več kot tri- desetčlanska ekipa je imela s seboj več kot 15 ton vizualnih učinkov in scene, v mestu ob Dravi dobesedno delili zastonj. "Kako bo šele v času EPK?!" so se spraševali prisotni, medtem ko so se zunaj pred bifejem prerekali, ali je za slab obisk kriva slaba promocija, re- cesija ali nasploh uničen okus mesta za dobre projekte. Hrvaškemu pro- ducentu ni mogel pomagati niti vse- stranski Smiljan Kreže, ki je vskočil zadnji trenutek, a je bilo v dvorani le okoli 800 obiskovalcev, kar je pome- nilo, da je imel organizator izgubo. Ta pa se je moral soočiti tudi s šta- jersko trmo. Površno je tik pred za- četkom predstave razsedel pare in mednje vpeljal požarni prehod, kar je skoraj zanetilo meddržavni inci- dent. "Ne bom se v Sloveniji pogajal po hrvaško ali angleško," so besneli predstavniki močnejšega spola, čeprav je eden izmed prisotnih celo zašepe- tal, da mu odgovarja, če z ženo tokrat ne bo sedel skupaj. Več sreče kot ma- riborski podjetnik Marjan Krajnc, ki je ostal brez sedeža, je zagotovo imela direktorica mestne uprave Milica Si- Bistriška občina je komaj našla banko, ki ji je odobrila kredit za dobrih pet milijonov evrov ZDENKO KODRIČ V kakšnem finančnem položaju so banke in občine, dokazuje primer iz Slovenske Bistrice. Občinski svet je žu- panstvu zaupal zadolževanje v višini 5,8 milijona evrov. Postopek za prido- bivanje kredita je enak postopku za dolgoročno zadolževanje, kar pomeni, da je morala občina dobiti soglasje za najetje posojila od ministrstva za fi- nance. Občina ga je dobila 24. maja 2011, z njim pa naj bi bila poplačala dolgove, ki jih je imela do družb, ki so v prejšnjih letih zanjo opravile raz- lične storitve. Še istega dne je občina trinajstim bankam poslala vabilo k oddaji zavezujoče ponudbe za dolgo- ročni kredit. Ko je komisija pregledala ponudbe, je ugotovila, da sta v Ko- lodvorsko ulico, kjer je sedež občine, prispeli le dve ponudbi. In še ti ne- sprejemljivi: v enem primeru je bila previsoka obrestna mera, v drugem prekratek rok vračanja. Zato je župan- stvo razpis razveljavilo. V začetku junija je občina bankam poslala obvestilo o razveljavitvi po- monič Steiner, saj je s soprogom Ro- bertom sedela tik ob "razmejitveni črti". Krajnc zelo dobro ve, da je naj- boljši zvok ob mešalki, zato je tja sedel vabila k oddaji ponudbe za dolgoroč- ni kredit. Čez dan ali dva je 22 bank in hranilnic spet prejelo vabilo k oddaji kreditne ponudbe. Na ponovni razpis so v občinsko vložišče prispele tri za- pečatene kuverte, od katerih je bila popolna le ena ponudba. Občinski fi- nančniki so jo poslali pravnemu in fi- nančnemu svetovalcu; po pridobitvi mnenj so julija 2011 na ministrstvo za finance poslali zahtevek za izdajo soglasja k zadolžitvi. Avgusta je bilo soglasje na mizi, občina je z banko (Sparkasse) sklenila pogodbo o zadol- žitvi in najela kredit v višini 5,580.000 evrov. Človek bi pomislil: v redu, kredit je pod streho, a ni tako. Za pet milijo- nov evrov bi se banke še pred dvema ali tremi leti steple, danes je položaj na finančnem trgu očitno popolnoma drugačen. To, da sta se od 13 oziroma 22 povabljenih bank oglasili le dve, je očiten dokaz finančne nemoči; še več, banke so paralizirane do te meje, da še občinam, ki so dokaj zanesljiv vir prihodkov, ne zaupajo več. Po drugi strani odziv bank kaže tudi na neza- upljivost in nerazumevanje občinske finančne stiske. Za občino Slovenska Bistrica pa najetje kredita ni samo šola gospodarjenja z denarjem, ampak tudi opomin za prekomerno porabo občin- skega proračuna. brez ugovora. Medtem pa je direktor Športnih objektov Maribor Tone Knez delil letake za nedeljske plese v dvora- ni Tabor. Homeopatija - zdravilna m oc narave v steklenički Društvo Mena vabi na predavanje Nataše Herlič Švagerl, mag. farm, biore- sonančne terapevtke, ki bo predavala na temo Homeopatija - zdravilna moč narave v steklenički s podnaslovoma Samozdravljenje s homeopatijo in Home- opatija v zimskih mesecih. Predavanje bo v četrtek, 27. oktobra, ob 17. uri v Gla- zerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. (mbk) Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa Maribor, s soprogo Tanjo, je ostal brez sedeža. (Marko Pigac) Primož Gerlič, študentski funkcionar pri Šoumu, in Jure Rubelj, Narodni dom (Marko Pigac)