URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Družabna Koroška Trideset metrov dolga risba (Karin Potočnik) Slovenj Gradec: Evropska prestolnica kulture 2012 se je predstavila na mirov- niškem festivalu v partnerskem mestu. Prepoznavni znak je krožil med mi- rovniki, nevladnimi organizacijami, društvi in predvsem mladimi, ki so tokrat ustvarjali 30 metrov dolgo risbo. Razstava otroških risb (Karin Potočnik) Slovenj Gradec: Na razstavi otroških risb v Koroški galeriji likovnih umetnosti je mnogo likovnih del na temo mednarodnega leta kemije pa tudi mednarodne- ga leta gozdov, mladih in prostovoljstva. Ob otroškem ustvarjanju je v galeriji na ogled instalacija Kemija - naše življenje, naša prihodnost, umetniški projekt - metaforična predstavitev kemične vezi med ljudmi, v katerem so sodelova- li umetniki Abaz Dizdarevic, Anne Havet - Pengrech, Alma Suljevic, Marijeta Sidovski in Dušan Zidar, ki je povedal, da kemija ne služi le znanosti, temveč lahko tudi neusmiljenemu zlu. (krp) Kratke zgodbe v mestni kavarni (Karin Potočnik) Slovenj Gradec: Tatjana Knapp, Korošica, favoritinja na festivalu mlade literatu- re Urška, ki je bila zelo konkurenčna zmagovalcu Janezu Grmu, se je v Mestni kavarni predstavila s kratkimi zgodbami. Spremljata jo gimnazijki, tudi ustvar- jalki Katja Dornik in Ajda Kovačič. Festival mlade literature, ki se je zaključil konec minulega tedna, bo prihodnje leto mednaroden. (krp) O utripu mesta Ravne Četrtne skupnosti občine Ravne skrbijo za pestro dogajanje na številnih področjih ANDREJA ČIBRON KODRIN Mesto Ravne na Koroškem sestavljajo bivalni naselji Čečovje in Javornik, sre- dišče z mestnimi funkcijami in Dobja vas z naseljem individualnih hiš in poslovno cono. Kar 9000 od 12.000 prebivalcev občine živi v mestu, raz- deljenem na štiri četrtne skupnosti (ČS). To so ČS Trg, Čečovje, Dobja vas in Javornik-Šance. Na slavnostni seji svetov ČS ob krajevnem prazniku so ti ob omejenih pristojnostih in denar- nih sredstvih predstavili svoje delo v minulem letu. V ČS Trg so pod vodstvom Andre- ja Špilerja uredili otroško igrišče in kupili nova igrala, nadzorovali košnjo trave, skrbeli za urejenost trga, občino opozarjali na pomanjkljivosti pri ure- jenosti kraja, pripravili pa so tudi lan- skoletno prireditev ob krajevnem prazniku. Člani sveta ČS Čečovje, ki jih vodi Marijan Kokol, so se sestali na 13 sejah, skrbeli pa so predvsem za otro- ška igrala, koše za odpadke, klopi in košnjo zelenic. Medtem ko je zdaj urejen peš dostop do vrtca, pa se v svetu ČS sprašujejo, kakšna priho- dnost zaradi vandalizma čaka preno- vljeni plato pred trgovino Tuš. Kokol je napovedal tudi morebitno zbiranje podpisov za skrajšanje obratovalnega časa tamkajšnjih lokalov. Stanovalci novega naselja na Navrškem Vrhu si želijo asfaltne ceste, prenove sta po- trebni tudi Mrzelova cesta in cesta Le- nassi-Bajec. V Dobji vasi so se zvrstili mi- klavževanje za več kot 130 otrok, či- stilna akcija in zeliščarski dan, skrbeli so za nadzor košnje, popravilo igral in Prireditev, ki jih ob različnih priložnostih organizira ravenska občina, se v velikem številu udeležujejo prebivalci vseh četrtnih skupnosti. (Andreja Čibron Kodrin) Dejavnosti četrtnih skupnosti mesta Ravne na Koroškem so predstavili Marijan Kokol, Suzana Vodnjov, Saša Jelen (članica sveta ČS Trg) in Aleksander Kotnik. (Andreja Čibron Kodrin) klopi ter urejali cvetlične gredice. Po besedah predsednice Suzane Vodnjov nameravajo urediti še oba ekološka otoka, namesto cipres ob glavni cesti pa predlagajo protihrupno ograjo. V največji ČS Javornik-Šance so v sodelovanju z osnovno šolo pripravili miklavževanje, silvestrski tek in oči- stili brežino, je poudaril predsednik Aleksander Kotnik. Načrtujejo še ko- šarkarsko igrišče in sanacijo nekate- rih cest. Za urejenost mesta poleg JKP Log skrbijo tudi meščani, najbolj prizadev- nim so podelili priznanja za lepo oko- lico hiš in blokov. D'nK - Društva in klubi Koroške V pričakovanju torkovega dopoldneva Skupina starih ljudi za samopomoč Zala s Prevalj ANDREJA ČIBRON KODRIN Ko se Darinka, Ksenja, Frančiška, Vida, Marija, Štefka in Ada ob torkih dopoldne med šolskim letom sestane- jo v Družbenem domu, kjer jim dru- ženje omogoča prevaljska občina, se najprej prisrčno pozdravijo in toplo objamejo, potem pa pogovarjajo; na zadnjih srečanjih o preživetih poči- tnicah in o udeležbi ter nastopu na srečanju istovrstnih skupin v Mežici konec oktobra. Upokojenke sestavlja- jo skupino za samopomoč starejših, ki pod okriljem Medgeneracijskega dru- štva Lučka Koroška deluje že 15 let in je med najstarejšimi na Koroškem. Od prvotne sestave, ki se je prvič sreča- la septembra 1996, je ostala sicer le še voditeljica Frančiška Schuller (člani- ce so skupino zapustile zaradi bolezni ali selitve), po "stažu" pa ji sledi Da- rinka, ki se je skupini pridružila leta 1999. Starostni razpon sega od 60 do 82 let. Skupina, ki so jo članice poimeno- vale po krepostni, lepi in vztrajni Mi- klovi Zali, je predvsem pogovorna, nekatere podobne skupine pa se po- svečajo ročnim delom, petju in mo- litvi. Nekaj časa je bila skupina tudi medgeneracijska, saj so se članice dru- žile z otroki iz vrtca, a je sodelovanje na žalost ugasnilo. "Z leti smo se naučile biti toleran- tne, sprejemati vse take, kot so, vsaka lahko pove svoje mnenje, le da ni ža- ljivo, se tudi izpove, saj velja zaupnost povedanega," pojasni voditeljica, ki odnos v skupini opiše kot prijatelj- stvo in navezanost v tolikšni meri, kot vsaka želi. Njena vloga je koordi- Članice skupine Zala si druženje polepšajo tudi s cvetjem na mizi. (Andreja Čibron Kodrin) nacija pogovora. Zale se družijo tudi med počitnicami, takrat po domovih članic (gostiteljica je le tista, ki to želi), gredo skupaj v gledališče in na razsta- ve, na vsakoletni končni izlet in skupaj praznujejo rojstne dneve. Ne kupujejo si daril, pomembnejši so lepe želje in objemi. Čeprav so "zaradi omejenega časa druženja same sebi dovolj", so lani imele predbožično srečanje z raven- skima skupinama starih ljudi za samo- pomoč, z drugimi pa se spoznavajo na doživljajskem taboru v Veržeju. Ob jubileju skupine jim je vodite- ljica izročila zahvalo, ker "zmorejo po- kloniti del sebe sočloveku". Edinstveni program v Evropi Projekt Skupine starih ljudi za samopomoč je od leta 1987 eden najobsežnej- ših pri zadovoljevanju nematerialnih potreb starejših v Sloveniji. Naključno zbrani posamezniki, z namenom postati prijateljska skupina, se srečujejo redno enkrat tedensko po uro in pol. Skupina šteje do deset članov, pravi- loma jo vodi usposobljen voditeljski par. Temeljna dejavnost v skupini je ob negovanju kulture poslušanja pogovor, denimo o ljudskih šegah, običajih in praznovanjih, svetu, ljudeh in zanimivostih ter življenju članov. Skupina med drugim rešuje problem osamljenosti, zmanjšuje socialne stiske, razvija sa- mopomoč, solidarnost in medsebojno pomoč, utrjuje in širi socialno mrežo ter ohranja psihofizično aktivnost, pojasnjujejo na spletni strani Zveze dru- štev za socialno gerontologijo Slovenije.