URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Poiskali bodo izjemna sadna drevesa Sadjarsko društvo Pomurja je na Turistični kmetiji Smodiš v Otovcih tudi letos, že sedemnajstič, pripravilo razstavo starih sort sadja. Obiskovalci si do 7. novem- bra lahko ogledajo več kot 60 različnih sort jabolk, poleg tega pa hruške, kutine, orehe, lešnike in kostanj ter nekaj drugega eksotičnega sadja. Po besedah predse- dnika Vlada Smodiša so se v društvu odločili, da opravijo popis izjemnih sadnih dreves, pri čemer želijo k sodelovanju pritegniti tudi učence pomurskih šol, ki naj bi v svojem domačem okolju poiskali najstarejša, največja, najdebelejša in sploh posebna drevesa, v vsakem kraju pa bi posebno drevo označili tudi kot spominsko. Med sadnimi vrstami bodo iskali jablano, hruško, češnjo, murvo, kostanj, skorš in marelico. Najdebelejše drevo bodo poiskali tako, da bodo na višini 1,2 metra izmerili njegov obseg, to drevo bodo označili, zbrali podatke o lastniku in ga tudi zaščitili. Vsi učenci, ki bodo sodelovali v akciji, bodo vklju- čeni v nagradno žrebanje, deset učencev bodo popeljali na izlet po Sloveniji, dva bosta prejela po pet sadik sadnega drevja, podelili pa bodo še deset tolažil- nih nagrad. (se) Pomurske športne drobtinice Strelstvo - Tišina je gostila prvi krog panonske lige v streljanju z zračno puško. Med ekipami je največ uspeha imela Tišina, ki je slavila pred Dobrovnikom in Turniščem. Med posamezniki je bil najbolj natančen Peter Somogy (SD Jezero Dobrovnik), drugo mesto je osvojila Špela Mihalič (SD Koloman Flisar Tišina), tretje pa Klavdija Pufic (SD Franc Lešnik - Vuk Maribor). V Turnišču so pripra- vili prvi turnir regijske pionirske lige v streljanju z zračno puško. V ekipni kon- kurenci je slavil ormoški Kovinar pred Tišino in Turniščem. Med pionirkami je bila najučinkovitejša Iva Sever (SD MI Pomurka Murska Sobota), ki je slavila pred klubsko sotekmovalko Saro Godina in Meliso Žalik (SD Koloman Flisar Tišina). V konkurenci pionirjev je zmagal Ivan Keglevič (SD Koloman Flisar Tišina), drugi je bil Marko Zavec (SD Štefan Kovač Turnišče), tretji pa Rok To- mažič (SD Kovinar Ormož). Namizni tenis - Minuli konec tedna sta bila v Ljutomeru turnirja v namiznem tenisu. V soboto so se najprej za točke rang lestvice Republike Slovenije merili rekreativni igralci ter veterani, odlično pa so se v konkurenci 118 tekmovalcev odrezali pomurski igralci namiznega tenisa. Prva mesta so v absolutni konku- renci osvojili Tim Fridrih iz Murske Sobote (kategorija do 39 let), Lojze Zore iz Gornje Radgone (kategorija do 49 let), Igor Vinčec iz Murske Sobote (kategori- ja do 59 let) in Jože Žekš iz Beznovcev (kategorija do 65 let), zmagala pa je tudi dvojica Jože Žekš in Miro Šemrov (Jelenov hram Beznovci) v absolutni katego- riji nad 60 let. Minulo nedeljo so v Ljutomeru pripravili še deveti mednarodni turnir rekreativnih igralcev in veteranov v namiznem tenisu za prehodni pokal Ljutomera. Nastopilo je 98 tekmovalcev iz devetih držav, prehodna pokala pa sta pripadla Ljubiši Miloševicu iz Srbije in Vesni Pehoc iz Zagreba. Izmed pomur- skih tekmovalcev so se izkazali Tim Fridrih iz Murske Sobote z drugim mestom ter Ines Ferlin in Melani Murkovič, obe iz Ljutomera, s tretjima mestoma. Karate - Pomurski tekmovalci so se v Trbovljah udeležili druge pokalne tekme v karateju. Prva mesta so osvojili Vid Veren Hochsta"atter (Murska Sobota), Matevž Jurinec (Radenci), Tanja Vrbnjak (Ljutomer) in mladinska ženska ekipa Gornje Radgone. Rokomet - V ljutomerski športni dvorani je bilo medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v rokometu za starejše učence. V konkurenci štirih šol je prvo mesto osvojila osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer, ki je v finalu z 8:6 pre- magala osnovno šolo Križevci. (mš) 102. rojstni dan Matilde Serec Matilda Serec je še vedno zelo vitalna. (Jože Žerdin) Matilda Serec je praznovala 102. rojstni dan. Prihaja iz majhne obmurske vasi Satahovci, v mestni občini Murska Sobota. Rodila se je v številčni družini, ki je štela dvanajst otrok, in Matilda je bila najstarejši otrok. Ker je bila štiri leta v Nemčiji, ko je bila še mlada, kjer si je služila kruh, se je dobro naučila nem- škega jezika, katerega še danes kljub visoki življenjski starosti dobro govori. Rodila je šest otrok, živijo še štirje: Pavla, Irena, Kristina in Anton. Ponosna je na devet vnukov in enajst pravnukov. Z možem Jožefom, ki je bil ribič in lovec, sta kmetovala na majhni kmetiji. Kot članica Turistično-kulturnega društva Goska Satahovci še vedno rada poprime za krep papir in pokaže mladim, kako se izdelujejo rože iz njega. Na jesen življenja živi s hčerko Ireno in vnukinjo Lidijo. (jž) Lepotica je zrasla v damo Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci proslavila trideseti rojstni dan SILVA EORY Na Dvojezični osnovni šoli (DOŠ) Pro- senjakovci so s slovesnostjo, ki so jo pripravili v šolski telovadnici, pro- slavili 30 let delovanja. V tej obmejni vasi, kjer je državna ljudska šola naj- prej zaživela v letu 1909, je po drugi svetovni vojni v dveh učilnicah delo- vala osemletka, ki je pozneje posta- la podružnična šola OŠ Fokovci. Leta 1981 je na obrobju vasi zrasla nova šolska zgradba paviljonskega tipa, DOŠ Prosenjakovci pa je postala centralna osemletka in drugi dom za učence s celotnega dvojezičnega območja nek- danje velike občine Murska Sobota. Še danes jo obiskujejo učenci od Hodoša do Čikečke vasi, medtem ko se v stari prenovljeni zgradbi nahaja dvojezični vrtec, ki spada med vrtce občine Mo- ravske Toplice. Slavnostni govornik Boris Černivec, direktor direktorata za vrtce in osnovno šolstvo, je dejal, da mnogi ocenjujejo, da je šola pri nas draga, toda po njegovem mnenju je tisto, kar Slovenija vlaga v šolstvo, tega tudi vredno. "Približno na vsakih pet kilometrov imamo novo šolo, kar pomeni široko mrežo, da omogočimo vsem otrokom, da jim do šole ni pre- daleč. Teh šol imamo okoli 500 in v teh šolah imamo visoko strokovno izobra- žen kader," je pojasnil Černivec in po- udaril, da učitelji, ki prenašajo znanja na mlajše generacije, opravljajo enega najbolj plemenitih poklicev: "Še nekaj nam tujina zavida. Imamo šolo, ki je odprta do petih popoldne, imamo po- daljšano bivanje, imamo knjižnico, svetovalno službo, polovica Evrope sploh športne vzgoje nima v svojem V kulturnem programu sta se - med pesmijo, plesom in recitacijami, ki so jih učenci povezali v muzikal - prepletala slovenski in madžarski jezik. (Silva Eory) Obnova šole še ni končana V šolskem letu 2011/2012 DOŠ Prosenjakovci obiskuje 74 učencev, od tega 66 na centralni devetletki, preostalih osem pa obiskuje podružnični šoli na Hodošu in v Domanjševcih, kjer delujeta tudi vrtca. Poleg 23 učiteljev za šo- larje in malčke skrbijo še štiri vzgojiteljice. "Šolska zgradba je bila 2008 ob- novljena, saj je bila zamenjana streha, pa tudi okna in vrata, v učilnicah smo dobili novo pohištvo, prenovljena pa je bila tudi severna stena telovadnice. V drugem delu smo načrtovali še obnovo vodovodnega sistema, prenovo kuhi- nje in fasade ter ureditev zunanjih igrišč z igrali, toda do tega za zdaj zaradi kriznih razmer še ni prišlo," je pojasnila Jožefa Herman, ki je trem sodelav- kam, ki so na šoli zaposlene vseh trideset let, izročila posebna priznanja. Pre- jele so jih: Gyongyi Žohar, Rozalija Totic in Katarina Čahuk. programu. In to je tisto, zaradi česar je slovenska šola lahko nekoliko dražja." Ravnateljica DOŠ Prosenjakovci Jožefa Herman je v nagovoru oceni- la, da je iz "lepotice na koncu majhne vasi Prosenjakovci v teh letih zrasla dama, ki ponosno koraka po načelih sodobne šole in ponuja učencem mo- žnost pridobitve kakovostnih znanj pomembnih za življenje". Med dosežki je med drugim izpostavila, da se poleg učenja slovenskega in madžarskega jezika učenci lahko učijo še nemški in angleški jezik, da so se leta 2002 pri- ključili mednarodni mreži Ekošol in da vzorno skrbijo za čebele, saj že od leta 1984 pri njih uspešno deluje tudi čebelarski krožek. Pomurski obraz Razisk(ov)ala je Prekmurje Mag. Bernarda Roudi, profesorica zgodovine in geografije, muzejska prostovoljka BRANKO ZUNEC "Letos je mednarodno leto prostovolj- stva, kot prostovoljka že več kot leto dni sodelujem s Pokrajinskim mu- zejem Murska Sobota. S Tamaro An- drejek, ki je kustodinja pedagoginja v muzeju, sva se dogovorili, da bi se v okviru Dnevov evropske kulturne de- diščine, ki so letos posvečeni temi De- diščinske skupnosti in prostovoljstvo, predstavili prostovoljci. Z Markom Krennom, ljubiteljskim zgodovinar- jem, sva pripravila razstavo, za katero je Mark prispeval večino materialnih virov, jaz pa sem prispevala del pisnih virov - dokumentov, predlagala za- snovo razstave in postavitev v krono- loškem in tematskem zaporedju, kar je bila tudi tema moje magistrske naloge z naslovom V Prekmurju po letu 1945, pripravila sem tudi predavanje," poja- sni mag. Bernarda Roudi, prof. zgodo- vine in geografije na OŠ Kapela, kjer je redno zaposlena, v prostem času muzejska prostovoljka. Razstavo z na- slovom Prekmurje po letu 1945 in pod- naslovom Ukrepi socialistične oblasti in njihov vpliv na življenje ljudi je bila v muzeju na ogled od 23. septembra do 16. oktobra, ogledalo si jo je okrog 600 ljudi, kar je po njenem veliko. V Šalamencih - iz te vasice na Go- ričkem je ena redkih članic SAZU, akademikinja, paleontologinja dr. Dragica Turnšek - v družini Pinta- rič rojena Roudijeva, je OŠ obiskova- la v Puconcih ("takrat sem si strašno želela postati novinarka, zelo veliko sem delala na šolskem radiu"), gim- nazijo najprej kratek čas v Ljutome- ru, kjer "je bila moja sošolka kasnejša dolgoletna notranjepolitična novinar- ka Metka Lajnšček, in potem v Murski Soboti. Vendar sem se ob koncu gim- nazije odločila za študij zgodovine, ki sem jo imela že od nekdaj rada in ker je o njej rad razpravljal tudi moj oče. Moje diplomsko delo - z odliko sem diplomirala 1993 na Pedagoški fakul- teti v Mariboru - nosi naslov Kmečko vprašanje in kmetijska politika v ob- dobju administrativnega socializ- ma, moj mentor je bil spoštovani dr. Dušan Necak, ki mi je bil ves čas vzor. Zato sem se po nekaj letih, ki sem jih z možem Robertom posvetila vzgoji danes 16-letnega sina in skoraj dva- najstletne hčerke, odločila nadaljevati raziskovalno delo. Del podiplomskih študijskih obveznosti sem opravila pri dr. Božu Repetu." Najprej je poučevala na gimnazi- ji v Murski Soboti, po porodniškem dopustu se je 1996 zaposlila na OŠ Kapela, kjer je bila mentorica števil- nih raziskovalnih nalog. Med udar- nejšimi zgodbami, o katerih govorijo pričevanja ljudi v njenem magistrskem delo - uspešno ga je zagovarjala 11. ja- nuarja letos na mariborski Filozof- ski fakulteti, njej mentor je bil redni prof. dr. Darko Friš - , so o filovskem "lagerju", prvem koncetracijskem ta- borišču na ozemlju Slovenije za ob- močje Prekmurja, ki je obstajalo od aprila do septembra 1945 in je bilo namenjeno predvsem Madžarom, ki so zaradi hrane ali cigaret pristopi- Mag. Bernarda Roudi (Branko Žunec) li k t. i. njilašem, vojni škodi ("bilo je kar 11.600 prijaviteljev te škode"), za- plembah premoženja ("ključna oseb- nost je bil Josip Benko"), drugi agrarni reformi, kolonizaciji, zadružništvu in kulaških procesih idr. "Neki strah je še ostal v ljudeh, ki so vse to doživlja- li, vse do danes," ocenjuje. Raziskala je nacionalizacije/podržavljenja premo - ženja in procese proti katoliškim (Jože Hauko, Ivan Jerič in Jožef Vojkovič ) in evangeličanskim duhovnikom, najbolj odmeven je bil proti danes 80-letnemu Ludviku Jošarju. Meni, da je veliko možnosti, da se učencem približajo teme iz lokalne zgodovine, npr. pri iz- birnih predmetih, interesnih dejav- nostih ali na dnevih dejavnosti. Po 17 letih bivanja v Murski Soboti "se poču- tim Sobočanka. Najbolj srečni pa smo, ko smo z družino v hiški v Andrejcih, kjer je naš drugi dom med prijaznimi ljudmi". Zagnana zgodovinarka, prizadevna kolegica Dr. Dušan Nečak, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pred- stojnik Katedre za novejšo zgodovino: "Gre za zagnano zgodovinarko, ki ji na žalost ni bilo dano, da bi delovala v raziskovalni dejavnosti, kjer bi zagotovo lahko prispevala ne le k raziskovanju lokalne zgodovine, ampak tudi širše. Bila je moja odlična študentka in se občasno še slišiva." Prof. Vojko Kunaver, višji svetovalec za zgodovino na Zavodu RS za šolstvo: "Vestna, prizadevna kolegica, rezultat njenega angažiranja je bil projekt Ati- lova pot, zbirka krajevnih legend in virov (2003), zelo aktivno je sodelovala pri projektu Poučevanje novejše zgodovine - osamosvojitev Slovenije (2008), avto- rica številnih strokovnih člankov, med pomurskimi učitelji cenjena strokov- njakinja, ki je z razstavo Pomurje po letu 1945 potrdila svoj strokovni ugled."