URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Gostujoče pero Prikupni slovenski Gospodje NORMA BALE 10. junija 2011 je na gimnaziji Borg (Bundes-Oberstufenrealgymnasium) v Bad Radkersburgu maturirala 41. generacija. Petdeset najstnikov in profesorski zbor so na zaključno fotografiranje prišli v svečanih oblačilih, nekoliko toga drža je izkazovala nelagodje pred tolikšno pozornostjo, toda na vseh obrazih so bile sledi olajšanja in zadovoljstva. Prizor ne bi bil nič nenavadnega, če ne bi direktor šole nato ponosno zahteval še posebnega fotografiranja s sedmimi maturanti ali, kot jih je imenoval, "fesche slowenische Herren". Prvič v zgodovini obstoja gimnazije na avstrijskem južnoštajerskem obrobju in sploh prvič v povojnem avstrijskem šolskem sistemu je namreč šest dijakov opravilo ustno maturo iz slovenskega jezika. Fantje so ob nemščini, angleščini, španščini in francoščini lahko kot maturitetni predmet izbrali še slovenščino. V petinštiridesetih letih obstoja gimnazije je ta izobrazila kar veliko Sloven- cev, toda direktorju dr. Eduardu Faschingu je zdaj že pred petimi leti uspel veliki met. Šolsko ministrstvo je namreč prepričal, da tuji dijaki morajo ohranjati stik z materinščino tudi na izobraževalni ravni. Čeprav se med vrsticami da prepoznati skrbno prikrito težnjo po polnih razredih (kar na pomurskih gimnazijah na štiriletni ravni pomeni povprečno do 30 dijakov manj), ni niti enega samega argumenta, zakaj to ni odličen projekt. V zadnjih letih je na radgonski strani Mure namreč že opažen trend, da starši svoje malčke vpisujejo v avstrijski vrtec, nekateri pa nato tam vstopijo še v prvi razred. Kaj to pomeni za nacionalno, jezikovno in ne nazadnje še socialno identiteto otroka, bo najbrž pokazal samo čas. Od srednjega veka dalje so na Štajerskem živeli Slovenci. V južnem delu v Bad Radkersburgu, predvsem pa v petih okoliških vaseh. Še na začetku 19. stoletja ni bilo pomembno, kateri jezik govorijo vaščani, toda položaj se je pričel spreminjati z nastankom modernih držav, ko je jezik postal odločilni kriterij za določanje nacionalnosti. In če je že asimilacijski pritisk pometel pod preprogo pozabe nekatera nesporna zgodovinska dejstva, pa bo pozorni opazovalec odkril stavbe, ki so še danes pomniki nekoč živahnega dvojezične- ga dogajanja. V Župnijski ulici (Pfarrgasse) že več kot štiri stoletja stoji šola. Danes je to glasbena šola, do leta 1929 pa se je iz njenih razredov slišala slovenska beseda. Če so še v času monarhije na okoliških in na meščanski šoli bili učenci deležni učnega predmeta slovenščine, pa so slovensko govoreči otroci z oklicem republike to pravico izgubili oz. so za govorjenje v maternem jeziku bili celo kaznovani. Leta 1941 je bila slovenščina v šolah dokončno prepovedana. Do leta 1995, ko so na posameznih osnovnih šolah omogočili otrokom pouk slovenščine kot prostovoljnega predmeta. Leta 2012 bodo prvi dijaki lahko opravljali poleg ustne tudi pisno maturo iz predmeta slovenščina. Vrednost pouka, ki poteka po prirejenem predmetniku za slovenske gimnazije, je večplastna; poleg ohranjanja in nadgrajevanja znanja in slovenske književnosti, slovnice in pravopisa slovenskim dijakom, ki šolo vendarle obiskujejo v tuji državi in pouku sledijo v tujem jeziku, poudar- jeno pa se učijo zgodovino njim tujega naroda, prinaša sveže novice iz slovenske kulture in jim utrjuje jezikovno samozavest pri uporabi maternega jezika. Nepredstavljivo bi bilo namreč, da po štirih letih obiskovanja avstrijske gimnazije ne bi več pravilno znali napisati življenjepisa v slovenskem jeziku. Kaj šele, da bi kot izobraženci s certifikatom evropske fakultete ob imenih iz slovenske književnosti samo nevedno odmahnili z roko, slovenske gospode pa pisali z veliko začetnico. "Mogoče bi spet moral prit nekdo, kot je bil Martin Luter!" Dr. Pejovnik je v izčrpnem govoru razčlenil vlogo Trubarja in njego- vih sopotnikov Dalmatina, Krelja in drugih, ki so položili temelje sloven- skemu jeziku in izdali prve tiskane knjige v slovenščini. "Manj znano je, da so slovenski reformatorji opozarjali takratno vladajočo oblast na njene ob- veznosti pri širjenju uporabe knjižne slovenščine, vnašali poleg novih ver- skih naukov tudi nove nazore o svetu, človeku, etiki, družbi in gospodarstvu, ustanavljali šole, ustanovili prvo javno knjižnico na Slovenskem, organizira- li Cerkev ... Blizu 500 let po reforma- ciji, iz katere izhajajo tudi naš knjižni jezik, kultura in narodna zavest, sta naša samobitnost in državnost pred novimi izzivi, preizkušnjami in mo- žnostmi. Mogoče bi spet moral priti nekdo, ki bi, podobno kot Martin Luter leta 1517, napisal in nabil, tokrat na vsa naša vrata, nekaj novih tez in ver- jamem, da bi se na Slovenskem ponov- no našli ljudje kot Primož Trubar in Jurij Dalmatin ter njuni sopotniki, ki bi znali ideje ne samo razlagati, ampak tudi konkretizirati in širiti med ljudi." BRANKO ZUNEC Evangeličanska cerkev augsburške ve- roizpovedi v RS in podružnica prote- stantskega društva Primož Trubar v Murski Soboti sta v nedeljo v cerkvi v najstarejši evangeličanski cerkveni občini v Puconcih organizirali osre- dnjo versko slovesnost ob letošnjem 31. oktobru, dnevu reformacije, ki je od 1992. državni praznik. Slavnostni govornik je bil rektor Univerze v Lju- bljani prof. dr. Stanislav Pejovnik. Pred prireditvijo so v parku pred cerkvijo zasadili in blagoslovili drevo, hrast, ki - kot je poudaril škof mag. Geza Erniša - "simbolizira našo po- vezanost z Lutrovim mestom Wit- tenberg, kjer se je 31. oktobra 1517 začelo novo versko, kulturno, gospo- darsko, politično in še kakšno gibanje z imenom reformacija. Letos spomla- di, 21. maja, smo v Lutrovem parku v Wittenbergu posadili zimsko lipo kot simbol naše pripadnosti luteranstvu. Izpostavljamo naše učenje in versko maksimo: sola fide, sola skriptura in sola Kristus (samo vera, Sveto pismo in Kristus, op. pis.)". Pomoč alkoholikom Pomoč alkoholikom - Anonimo društvo Al-Anon za samopomoč družin alko- holikov ponuja pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov. Če je čezmerno uži- vanje alkohola postalo problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno pomoč, naj pokličejo po telefonu 01/ 432 30 01 ali na 041/ 590 789, lahko se oglasijo tudi na elektronski naslov info@al-anon.si ali pa informacije poiščejo na spletni strani http://www.al-anon.si . (rk) Do zamudnih obresti le s posebnim zahtevkom Lastniki zemljišč, po katerih bo potekala soboška južna obvoznica, s precejšnjo zamudo prejemajo odškodnine NATAŠA GIDER Kdaj bo Murska Sobota dobila težko pričakovano južno obvoznico, še ni povsem jasno, čeprav se je postopek prepisa zemljišč, preko katerih bo ta potekala, že začel. Na Direkciji RS za ceste pravijo, da je začetek gradnje odvisen od pridobitve vseh potrebnih nepremičnin in gradbenega dovolje- nja, vendar naj bi se gradnja 2,7 kilo- metra dolge ceste začela najkasneje v začetku leta 2013. Medtem pa so nemalo jeze pov- zročile zamude pri izplačilu odško- dnin upravičencem, ki so lastniki zemljišč, po katerih bo obvoznica potekala. Marija Jaušovec iz Gornje Radgone, solastnica enega od teh zemljišč, je pogodbo podpisala 12. marca letos in v 30 dneh za tem, ko je bila notarsko overjena, bi moralo biti opravljeno izplačilo odškodni- ne. "Notarsko overjeno pogodbo sva s sestro, ki je solastnica parcele, preje- li že 30. maja," pojasni Jaušovčeva. Do oktobra pa se ni zgodilo nič, čeprav so količki na zemljišču že postavljeni. "V pogodbi tudi piše, da sva v primeru neplačila upravičeni tudi do obresti," dodaja Jaušovčeva. A so ji na direkci- ji za ceste, ko je vprašala, kako kaže z izplačilom odškodnine, pojasnili, da bo za zdaj prejela le plačilo glavnice, obresti pa bo morala terjati posebej. "Še več, lastniki s priimki do črke j so avgusta prejeli obvestila, da so deli njihovih zemljišč že prešli v državno last, čeprav niso dobili še nič plača- no. Poklicala sem tja in so postopek potem ustavili," pove Jaušovčeva in doda, da v pogodbi sicer res piše, da s sklenitvijo pogodbe preide nepremič- Marija Jaušovec je ogorčena nad postopkom izplačevanja odškodnin in prenosa zemljišč v last države. (Nataša Gider) nina v posest prvopogodbene stran- ke. "Tu bi vendar moralo zraven pisati 'ko plačajo'," meni Jaušovčeva. "To je čisto navadna tatvina," je ogorčena. Na direkciji za ceste so nam poja- snili, da so od junija do konca septem- bra nastajale zamude pri plačevanju odškodnin zaradi sprejemanja reba- lansa letošnjega proračuna. Plačila se sedaj že izvajajo, kdaj bodo vsi upra- vičenci dobili odškodnine, pa je od- visno od datuma podpisa pogodbe in overitve. Večino odškodnin so lastnikom zemljišč, ki so pogodbe overili, že izplačali, pojasnjujejo na direkciji za ceste, do 17. oktobra jo je prejelo 57 upravičencev. Znesek odškodnin za že sklenjene pogodbe, teh je 79, znaša skupno skoraj 404 tisoč evrov, ocenjeni skupni znesek odškodnin za zemljišča na trasi soboške južne obvoznice pa znaša blizu 619 tisoč evrov. Potrdili so, da se plačilo zamu- dnih obresti ne izvede avtomatično, temveč mora zanj upravičenec na di- rekcijo za ceste podati zahtevek. Na vprašanje, zakaj nekateri deli teh zemljišč kljub neplačilu odško- dnine že pripadajo državi, so nam na direkciji odgovorili, da postopek pre- pisa zemljišč v državno last pravilo- ma traja dlje kot izplačilo odškodnin po pogodbi, letos pa je zaradi zastoja izplačil, ki je bil posledica dolgotraj- nega postopka sprejemanja rebalan- sa proračuna, nastala situacija, da se je prepis lastninske pravice na državo izvedel pred izplačilom odškodnin. Ko so ugotovili, da bo zaradi nepred- vidljive situacije nastala zamuda plačil, je direkcija za ceste ustavila postopek preknjižbe nepremičnin na državo. Inovativni mladi kmet je Alojz Mlakar Namen tekmovanja za naziv inovativnega mladega kmeta je popu- larizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi MIHA ŠOŠTARIČ V Križevcih pri Ljutomeru je v organi- zaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zveze slovenske po- deželske mladine (ZSPM) potekal peti izbor inovativnega mladega kmeta. V konkurenci sedmih mladih kmetov in kmetic je laskavi naziv tokrat pri- padel 25-letnemu Alojzu Mlakarju iz Zgornje Ložnice, ki je kmetijo od star- šev prevzel leta 2008 in danes kmetuje na dobrih 21 hektarjih. "To priznanje je potrdilo, da sem na dobri poti. Ino- vativnost bom nadaljeval tudi v pri- hodnje. Pri različnih delih si namreč poskušaš delo čim bolj olajšati, to pa je možno samo z inovativnostjo," je dejal Mlakar. "Treba je imeti ideje, treba je ustvarjati, samo delo ni dovolj. Inova- tivnost je nujna, da bodo lahko naše kmetije ekonomsko uspešne," je na raz- glasitvi povedal podpredsednik KGZS Branko Tomažič, predsednik ZSPM Rok Roblek pa je dodal, da so inovaci- je na kmetijah nujne ter da slovenski mladi kmetje vedo na kmetijah nare- diti ogromno. "Pokazati moramo, da je kmetijstvo cenjen posel ter da bodo ljudje drugače gledali na nas kmete. Na Inovativnemu mlademu kmetu Alojzu Mlakarju (levo) je čestital tudi lanski dobitnik te nagrade Marjan Kolar. (Miha Šoštarič) nas morajo ljudje gledati kot na pride- lovalce hrane, ne pa da je beseda kmet žaljivka," je dodal Roblek. Za naziv inovativne mlade kmetice oziroma kmeta so se letos poleg Mla- karja potegovali še Damjan Kuzma s Cankove, Jože Andolšek ml. iz Velike Poljane, Tatjana Ladinek s Prevalj, Bo- štjan Povše iz Šempetra v Savinjski dolini, Jadranka Zabukovec iz Ivančne Gorice in Klemen Jarc iz Šenčurja. Cilj tekmovanja je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih, KGZS in ZSPM pa s tekmovanjem širita in poglabljata znanje mladih nosilcev in nosilk kme- tijskih gospodarstev, preverjata prak- tično usposobljenost mladih kmetic in kmetov ter jih motivirata za nadalj- nje inovativnosti. Namen tekmova- nja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tek- movalnost in druženje med mladi- mi. Strokovna komisija pod vodstvom Andreje Krt Stopar je pri kandidatih ocenjevala inovativnost ideje, traj- nost projekta, vključenost vidika za- ščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved eko- nomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Inovativnost zmagovalca leto- šnjega izbora Alojza Mlakarja se kaže v pristopu k preusmeritvi kmetije v sad- jarstvo in inovaciji pri postavitvi proti- točne mreže. Njena posebnost je, da je nosilna konstrukcija za pol metra višja od običajne, kar prispeva k izboljšanju kakovosti pridelanega sadja in večjim hektarskim donosom.