URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Svetniki o racionalni rabi prostora Osnutek občinskega urbanističnega načrta bodo skušali pripraviti do konca tega leta VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Mestni svetniki bodo na današnji seji dobili informacijo, kako napreduje ob- činski prostorski načrt, temeljni stra- teški dokument za urbanistični razvoj mesta. Plansko prostorsko načrtovanje, ki smo ga v preteklosti opustili, je bilo dobro v tem, ker so vsi dejavniki v prostoru sprejeli neki skupni dogovor in je zato bila uresničitev določenih usmeritev lažja. Z novimi družbenimi spremembami država še ni našla me- hanizma, s katerim bi bilo prostorsko načrtovanje bolj usklajeno in tudi bolj učinkovito. "Uveljavilo se je sektorsko načrtovanje, ki pa je, brez integralne- ga prostorskega načrtovanja, velika cokla uresničevanja razvojnih načrtov. Poleg tega je prostor še vedno social- na kategorija in država še ni uresničila učinkovitih mehanizmov zemljiško- knjižne politike, ki bi spodbujala hi- trejše intervencije v prostoru," je na nedavni okrogli mizi o prostorskem načrtovanja v celjski občini povedala Darja Zabukovec z oddelka za okolje in prostor v Celju. Občinski prostorski načrt (OPN) v Celju se vendarle pripravlja. Obsežni projekt vključuje paleto strokovnih izhodišč, sami postopki sprejemanja pa so dolgotrajni, tudi zaradi okoli 30 soglasij, ki jih mora pridobiti občina v tem procesu. Sprejemanje celjskega OPN je tako šele na začetku. Izhodišča temeljijo na državni strategiji prostor- skega razvoja Slovenije, ki še ni bila v celoti udejanjena, na celjskih razvoj- nih planih in razvojnih projektih in številnih drugih projektih in projek- cijah, ki so pomembni za pripravo tega dokumenta. "Vsak nov prostorski plan vsebu- je načela trajnostnega razvoja, kot so kakovostno življenjsko okolje s takšno Naselja na Celjskem naj bi se v prihodnosti zgostila. Strokovnjaki ugotavljajo, da se je začelo poseljevanje primestnih območij, kar je Celje stalo 18 odstotkov kmetijskih zemljišč. (Igor Napast) Država še ni našla mehanizma, s katerim bi bilo prostorsko načrtovanje bolj učinkovito rabo prostora, da se upošteva varova- nje okolja, dolgoročno pa ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Skratka, gre za racionalni odnos do okolja, pravi Aleksandra Grešak iz razvojnega centra Celja, ki pripravlja OPN. Prostorski razvoj Slovenije oprede- ljuje Celje kot regijsko poslovno-indu- strijsko cono pa tudi kot visokošolsko in razvojno središče, umeščeno med petim in desetim prometnim koridor- jem, s številnimi funkcijami na regij- ski in državni ravni. V prihodnje naj bi se naselja na tem območju zgostila. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da se je začelo po- seljevanje primestnih območij, kar je Celje stalo 18 odstotkov kmetijskih ze- mljišč. Po drugi strani pa ima Celje več kot 1600 nezasedenih stanovanj in več kot sto hektarjev površin v mestu. Te površine bi lahko pozidali in urbani- zirali kot parkovne površine, igrišča. V urbana središča se oblikujeta tudi Ljubečna in Trnovlje, sicer pa naj bi se v bodoče stanovanjska gradnja širila proti zahodu. Z zelenimi površinami, parki, igrišči, bi ločevali stanovanjske soseske od območij proizvodnih de- javnosti. Denimo od industrijske cone Vzhod, ki bi se lahko še širila. Proizvo- dne dejavnosti ob Mariborski cesti bi bilo treba prestrukturirati z uvajanjem novih tehnoloških dejavnosti. Obmo- čje Gaberij se tako že oblikuje v neki novi regijski center, ki bi ga bilo treba še bolje povezati s samim mestnim središčem. Strokovnjaki, ki pripravljajo pro- storski plan Celja, so evidentirali tudi urbanistično degradirana območja, kamor sodijo območja ob domala vseh prometnih vpadnicah v mesto. Tudi Cementarna ne sodi za Savinjo, kjer bi lahko v prihodnosti razvija- li rekreativne površine. To je le nekaj podrobnosti iz OPN, ki so jih predsta- vili na nedavni okrogli mizi. Osnutek za širšo razpravo pa naj bi pripravili predvidoma še do konca leta. Nepreslišano (Violeta Vatovec Einspieler) Pavel Matjaž, lastnik gostilne Matjaž v Celju: "Po koncu delovnega časa se mesto sprazni. Ob sobotah še kdo gre na tržnico, sicer pa ob koncu tedna tod ni žive duše. Celje se spremeni v mesto duhov." (vve) Prireditvi ob praznikih Osrednji občinski prireditvi ob dnevu reformacije in dnevu spomina na m r t ve bodo v Velenju pripravili v petek. Prireditev ob dnevu spomina na mrtve bo ob 18. uri pred spomeni- kom Onemele puške na Titovem trgu, uro kasneje bo v knjižnici še slove- snost ob dnevu reformacije. Ob tem bo spregovoril dr. Zvone Štrubej, vodja slovenske katoliške župnije v Stuttgar- tu. Štrubej je tudi velik poznavalec ži- vljenja in dela Primoža Trubarja. (fk) Vrhunski koncert Jutri, v sredo, 26. oktobra, bo v Domu sv. Jožefa v Celju orgelski koncert ni- zozemskega organista Petra Den Oudena. Ta je kariero začel kot glas- beni pedagog, danes je v svobodnem poklicu, vendar še vedno gostujoči predavatelj in tudi dirigent. Gostuje po vsem svetu, igral je tudi že v Slo- veniji. Jutrišnji koncert bo gotovo vr- hunski glasbeni dogodek. Na njem bo sodelovalo še Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika s solistoma Andrejo Zakonjšek Krt in Primožem Krtom. (vve) I I Samo, da se nikomur ni nič zgodilo! 11 Močen sunek vetra je podrl gradbeni oder ob frankolovski cerkvi in pod sabo zmečkal na srečo le nekaj nagrobnih spomenikov ROZMARI PETEK "Slišalo se je, kot da bi se bila zemlja odprla. Grozno. Mislila sem, da je pod odrom vse pomečkano. Ker živim precej blizu pokopališča, vem, da ljudje že ob 5. uri zjutraj hodijo na gro- bove prižigat sveče. Pot mimo pokopa- lišča je tudi šolska pot. Sreča, da zaradi neurja nikogar ni bilo tako zgodaj na pokopališču ter da je bilo še prezgo- daj za pot v šolo, sicer bi lahko še koga ubilo," je dogodek, ki se je na Fran- kolovem zgodil v četrtek nekaj pred šesto uro zjutraj, opisala domačinka. Na cerkvi, ki stoji tik ob pokopališču, so opravljali finalna dela pri obnovi fasade in zamenjavi strešne kritine. Zaradi močnega sunka vetra se je del gradbenega odra podrl na pokopališče in pod sabo zrušil nekaj spomenikov. "Veter to jutro je bil res grozen. Mislil sem, da mi bo streho odpihnilo s hiše. Potem pa sem že dobil klic, kaj se je zgodilo," je povedal predsednik kra- jevne skupnosti Dušan Horvat. "Samo, da se nikomur ni nič zgodilo." RADIO Na šolski poti med cerkvijo in pokopališčem se je zaradi sunka vetra zrušil del 15-metrskega gradbenega odra in poškodoval nekaj spomenikov. (Rozman Petek) LET www.radiorogla.si Sosedje so najprej poklicali gasil- ce. Ti so zavarovali območje, saj je del gradbenega odra še nevarno visel nad šolsko potjo. V le nekaj minutah so bili tam tudi izvajalec, Gradnje Marguč iz Slovenskih Konjic, policija in gradbeni inšpektor. Ta je ugotovil, da izvajalec ni pomanjkljivo postavil gradbenega odra, kot se je že domnevalo med do- mačini. "Kriv je bil sunek vetra, ki se je uprl v gradbeni oder s takšno silo, da je sidro na razmočenem terenu začelo popuščati," sta pojasnila Horvat in domači župnik p. Branko Cestnik. "Podrti oder je pet grobov težje, deset pa lažje poškodoval. Na sestanku z lastniki grobov in izvajalcem je bilo dogovorjeno, da bodo spomenike po- skušali sanirati do 1. novembra," je še pojasnil Cestnik. "Kolikšna je škoda, še ne morem reči, ker nekaj predraču- nov za obnovo spomenikov še čakamo. Želimo ustreči volji svojcev pokojnih, ki počivajo na tem pokopališču, zato bomo raje počakali. Ocenjujem pa, da bo znašala nekje okoli pet tisoč evrov," je povedal direktor Gradenj Marguč Aleksander Marguč. Obnova fasade in strehe bo župni- jo (tako kot povsod obnova poteka s pomočjo prostovoljnih prispevkov fa- ranov) stala 150 tisoč evrov. Sploh za- menjava strešne kritine je bila nujna, saj je obstajala velika nevarnost pada- nja opeke. Odkar je pred osmimi leti v župnijo prišel Cestnik, so cerkev, ki je prej dolga leta propadala, temeljito obnovili. Uredili so zvonik, pročelje cerkve, veroučne učilnice, park in par- kirišče. Fasada in streha tako sodita v zadnji sklop večjih investicij. Prav zato, ker je priljubljeni župnik v teh letih naredil ogromno, je vsem v kraju zaradi dogodka izredno težko pri srcu. To je tudi razlog, da so lastniki grobov neljubo situacijo sprejeli z razu- mevanjem. Pa tudi, da so jo kar nekaj dni uspešno skrivali pred javnostjo. Rezultati ž r e b a n ja ZGODBE IZ NOVIH GLASBENIH SVETOV v SNG Maribor. Po dve brezplačni vstopnici za ogled koncerta Zgodbe iz novih glasbenih svetov, ki bo v petek, 28. oktobra, ob 19.30, prejmejo: Jelka Ferk, Maribor Štefka Žnidarič, Oplotnica Erika Požar, Maribor Jožica Ravš, Zg. Polskava Janez Blažič, Maribor Anica Majer, Šentilj Everist Muzlovič, Maribor Tea Hauptman, Kamnica Marinka Vičič, Limbuš Majda Šeško, Maribor Bojan Žižek, Murska Sobota Vlasta Polanec, Maribor Marija Popovič, Maribor Jovanka Rosič, Ptuj Terezija Satler, Maribor Martina Erdelji, Velenje Fanika Mikl, Maribor Tatjana Dunja Hreščak, Limbuš Jožica Danko, Maribor Helga Novak, Maribor Viktor Gregorc, Ruše Nada Emeršič, Maribor Roman Lubej, Maribor Franc Žerak, Miklavž Jože Debevc, Maribor Nagrajencem čestitamo. Vstopnice boste prejeli po pošti. VEČER & š t c a j p r s k i v c Dl v e č i n o I n p o v o d c i