URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

KOMENTIRAMO PETRA LESJAK TUSEK Zadnja ovira, ki je ustavila sicer končno pospešeni potek gradnje radeljske obvoznice, je relativno hitro presežena. Rešitev, po kateri bo gradnjo po stečaju izvajalca nadaljeval prejšnji podizvajalec po neposrednih pogaja- njih in brez novega razpisa, je hitra in preprosta zlasti v luči običajno predolgih formalnopravnih postopkov. Če bi investitor ubral drugačno pot, bi tvegal nove ovire na poti do dokončanja za Radlje ob Dravi ključne razbremenilne ceste. Ne nazadnje bi lahko zaradi pridobljenega evropske- ga denarja projekt postavili na kocko, kar bi bil najslabši možni razplet. Skorajda neverjetno se zdi, da je od izgradnje prve faze obvoznice, ki je obšla vsaj radeljske klance, minilo že skoraj desetletje. Težko je namreč doumeti, da so za le nekaj kilometrov razbremenilne ceste potrebna leta in da so gradnjo v glavnem zaznamovale predolge načrtovalske faze, za njimi pa kupi zapletov tako pri pridobivanju zemljišč kot pri zagotavljanju denarne podpore. Namesto ceste, ki bi jo pridobili za prihodnja desetletja, so desetletja potrebna le za njeno gradnjo. Če se tretji razvojni osi obetajo podobni scenariji, ni tvegano trditi, da hitre ceste na Koroškem nikoli ne bo. Projekt obvoznice v odmaknjenih Radljah širšega družbenega priznanja v nacionalni luči nikoli ni mogel prav pridobiti, vse do zadnjega obdobja, ko je le bil umeščen med ključne državne projekte. A tudi to ni prineslo konca zgodbe. Projekta ni obšla niti kriza v gradbeništvu, ki je marsikje porušila izvedbo ključnih regijskih ali občinskih naložb. Zagotovila, da stečaj SCT ne bo vplival na poslovanje hčerinske družbe SCT Asfalti, so se izkazala za neutemeljena. Odprta ostajajo tudi vprašanja izbora izvajalcev, ki so sicer ponujali najnižje cene, realnost izvedbe pa je bila očitno drugotna. Kot Damoklejev meč nad obvoznico visijo tudi nasprotovanja civilne iniciative Hmelina, ki oporeka zakonitosti postopkov umestitve trase v prostor in ubira tudi tožbe, da bi dosegla razveljavitev gradbenega dovoljenja. Kako trdni so argumenti iniciative o neupravičenosti trase v bližini naselja, se bo očitno res moralo izkazati šele s končanimi pravdami. Da bi civilna iniciativa preprečila izgradnjo obvoznice, pa je tudi glede na sedanji interes države bolj malo verjetno. A glede na izkušnje se zdi skorajda neverjetno tudi, da bo obvoznica res zgrajena do prihodnjega poletja brez nadaljnjih zapletov. Sejem zdrave domače hrane Koronarni klub Mežiške doline in občina Ravne na Koroškem vabita na sejem zdrave domače hrane, ki bo v petek, 28. oktobra, med 9. in 13. uro na ploščadi pred trgovino Tuš v središču Raven na Koroškem. (ačk) Srednja šola ostaja na Muti Analiza po naročilu občine Radlje v zvezi s Srednjo šolo Muta in njeno morebitno "prestavitvijo" je zastala; na ministrstvu za šolstvo in šport glede tega niso, in kot zagotavljajo, ne bodo sprejemali nobenih odločitev brez uskladitve na lokalnem nivoju JURIJ BERLOŽNIK Pobuda občine Radlje ob Dravi za ana- lizo, ki je to pomlad dvignila nekaj prahu v zgornji Dravski dolini in bi lahko bila osnova za prestavitev Sre- dnje šole Muta v Radlje, doslej še ni dala rezultatov. Analiza, ki naj bi po- kazala, ali naj šola na Muti ostane ali pa je bolje, da jo prestavijo v Radlje ali Slovenj Gradec, se je zataknila pri oce- nitvi vrednosti šolskega poslopja na Muti. Po zagotovilih župana občine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika projekt na tej točki tudi po nekaj me- secih še vedno stoji. Bukovnik je pou- daril, da so se analize lotili izključno zaradi bojazni, da jim šolo "odpeljejo iz doline. Glede na finančno situacijo v državi in glede na to, da je šola v pre- teklosti imela izgubo, se bojimo, da bi jo ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) prestavilo v Slovenj Gradec. Da se to ne bi zgodilo, smo v Radljah pripravljeni ponuditi zemljišče, in če je potreb- no, tudi investicijski transfer. In dija- kom bi bilo seveda na voljo vse, kar že imamo - stadion, Športna hiša, knji- žnica," je povedal Bukovnik, ob tem pa zanikal, da bi šlo za konkuriranje med občinama. Sosednji župan Boris Kralj stoji za sklepom mutskega občinskega sveta, Pobuda občine Radlje za analizo je dvignila precej prahu, a aktivnosti, ki bi lahko v prihodnje pripeljale do prestavitve Srednje šole Muta, so zdaj povsem zastale. (Jurij Berložnik) Letos na Muti 200 dijakov Ravnatelj Srednje šole Muta Bogomir Likar je povedal, da imajo v tem šol- skem letu vpisanih približno 200 dijakov, v zadnjih letih se število po njego- vih besedah rahlo povečuje. Večina se šola v programih predšolska vzgoja in okoljevarstveni tehnik, le osem dijakinj je vpisanih v program ustvarjalka modnih oblačil, ki ga bodo po koncu njihovega šolanja tudi ukinili, saj zani- manja zanj skorajda ni več. Nadomestiti ga želijo z drugimi izobraževalnimi programi, razmišljali so med drugim tudi o frizerju, a so jih za zdaj na MŠŠ zavrnili, češ da mreže programov ne bodo širili. Za prihodnje šolsko leto je potemtakem gotovo, da število programov ostaja enako kot lani. ki se je junija zavzel za to, da občina Muta stori vse, kar lahko, da šola na Muti ostane. Kralja po nekaj mesecih ne preseneča, da MŠŠ v zvezi s pre- stavitvijo šole ne sprejema nadalj- njih odločitev. "Če bi se v današnjih času in situaciji odločili šolo na Muti zapreti, v Radljah pa graditi na novo, bi jih res morali vprašati po zdrav- ju," je bil jasen Kralj. O usodi pobude občine Radlje so se na zadnjih dveh sejah spraševali tudi svetniki občine Vuzenica. Župan Franc-Franjo Golob je pojasnil, da se bo zavzemal za to, da šola ostane, kjer je. "Če bi res morala iz Dravske doline, je bolje, da ostane v Radljah. Najbolje pa je, da šola ostane na Muti." O tem, da bi se aktivno- sti v zvezi z analizo, ki jo je sprožila občina Radlje, nadaljevale, tudi Golob ni bil obveščen. Da so se ustavile vsa- kršne aktivnosti, vključno z "anali- tičnimi", je razbrati tudi iz kratkega pojasnila MŠŠ. Katja Pegam iz službe za odnose z javnostmi je pojasnila, da se od junija lokalni skupnosti na njih nista obračali in da jim ni znano, da bi o tem uskladili poglede. Tako še vedno velja stališče mini- strstva, da brez sodelovanja občine Muta in Šolskega centra Slovenj Gradec, katerega del je Srednja šola Muta, ne nameravajo sprejeti nobene odločitve. Šolska ura prekratka za sedem kombinacij Na Podružnični osnovni šoli Ojstrica v enem oddelku združenih devet učencev od prvega do devetega razreda bi jim to prehodno leto, ko je prema- lo otrok za oblikovanje dveh oddelkov (normativ je namreč deset učencev, podatki o vpisu za prihodnje leto pa kažejo, da bo POŠ Ojstrica obiskovalo enajst učencev), omogočili sofinanci- ranje enega oddelka iz občinskega pro- računa. "Vse, kar nam je uspelo, je, da ministrstvo poleg sedmih ur, ki nam pripadajo za kombinirani oddelek, plačuje še tri dodatne ure, ki smo jih prerazporedili med učiteljici," je poja- snil Kovše, ki se zaveda težavnosti si- tuacije glede poučevanja na Ojstrici. JASMINA DETELA Podružnična osnovna šola (POŠ) Oj- strica, ki deluje v sestavi Osnovne šole (OŠ) neznanih talcev Dravograd, je zagotovo ena redkih izjem, če ne že edina v slovenskem prostoru. Sicer popolno devetletko v letošnjem šol- skem letu obiskuje devet učencev, pri čemer dve profesorici razredne- ga pouka poučujeta devet otrok v sedmih različnih kombinacijah. Med njimi je celo učenec z učnimi težava- mi. Učenci so v vseh razredih razen če- trtega in osmega. Želja vodstva šole je bila, da bi jim - tako kot lani - omogo- čili poučevanje v dveh oddelkih, kar bi pomenilo manj kombinacij, vendar ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) in občina Dravograd za ta predlog nista imela posluha. Razlog je tudi tokrat finančne narave, saj bi za obli- kovanje dodatnega oddelka potrebo- vali 33 tisoč evrov. Brez soglasja za dva oddelka Ravnatelj OŠ Dravograd Marjan Kovše pove, da so se že spomladi z dopisom obrnili na MŠŠ v upanju, da jim bodo zaradi specifike glede organizacije pouka za šolsko leto 2011/12 odobrili dva oddelka. To bi omogočalo pouk v enem oddelku s četvorno kombinacijo in petimi učenci (1., 2., 3. in 5. razred) ter drugi oddelek s trojno kombinaci- jo in štirimi učenci (6., 7. in 9. razred). A se je letos gospodarska in posledično tudi finančna situacija v državi tako zaostrila, da soglasja niso pridobili. Poskusili so tudi na občini Dravograd, kjer prav tako niso imeli posluha, da Otroci niso prikrajšani Profesorici na POŠ Ojstrica Valenti- na Paradiž in Mihaela Žvikart, sicer tudi vodja šole, poučujeta vse pred- mete z izjemo angleškega in nem- škega jezika. To od njiju terja precej zbranosti in napora, pa tudi popol- danskega dela je veliko, saj pripravlja- ta učne priprave za vsak predmet za različne razrede. "V začetku šolskega leta si nisva znali predstavljati, kako naj ena poučuje otroke v različnih ra- zredih na primer glasbo in geografi- jo hkrati. Šolska ura je prekratka za sedem kombinacij, saj otrokom ne utegneš povedati, kaj pričakuješ od njih, in jim hkrati še predavati snov," sta pojasnili. Zato druga drugi pogosto pomagata na način, da ena brezplačno sodeluje pri pouku in denimo preda- va geografijo, medtem druga poučuje glasbo. "Otroci so se na tak način dela privadili. Ta čas, dokler predavaš snov enemu učencu, drugi pišejo naloge. Je pa to težje izvajati v prvi triadi, ko še ne znajo pisati in brati," pojasni Pa- POŠ Ojstrica letos obiskuje le devet otrok, kar je premalo za oblikovanje dveh oddelkov. (Jasmina Detela) radiževa. Poudarjata, da zaradi kom- biniranega pouka učenci niso za nič prikrajšani. Nekoliko manj je učnih pripomočkov in popoldanskih dejav- nosti, vendar zanje niti interesa ni, saj otroci povedo, da popoldne pomaga- jo staršem pri hišnih in drugih opra- vilih. "Prednosti tovrstnega pouka so, da se učenci naučijo večje samo- stojnosti, delamo lahko z vsakim po- sameznikom, med seboj sodelujejo in so prijatelji," pove Žvikartova, ki tudi kasneje spremlja njihov uspeh v življe- nju. "So zelo uspešni, če želijo biti ozi- roma če jih podpirajo in spodbujajo starši," doda. Gradili bodo večnamenski prostor Na POŠ Ojstrica nimajo telovadnice, zato športno vzgojo večinoma izvajajo na prostem ali v avli šole. Kot so nam sporočili iz dravograjske občine, bodo predvidoma prihodnje leto pričeli gradnjo okoli 200 kvadratnih metrov ve- likega prizidka k šoli. V njem bo telovadnica oziroma večnamenski prostor. Naložba je ocenjena na 269 tisoč evrov. Po besedah tajnice občine Dominike Knez jo bodo zgradili v prihodnjem letu, če bodo uspešni s prijavo na razpis kmetijskega ministrstva. Preverili smo tudi govorice o morebitnem prešola- nju učencev tretje triade na matično šolo. Na občini poudarjajo, da ne načr- tujejo kakršnekoli spremembe organizacije izobraževanja. Je pa spodbudno, da je po več kot petih letih v pritličnih prostorih POŠ Ojstrica letos ponovno zaživel poldnevni program kombiniranega oddelka vrtca. V skupini je osem otrok v starosti med drugim in petim letom.