URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Svetozar Borojevič med slavo in ponižanjem AVGUST DEMŠAR Tanek led MIRO SIMCIC 71 Medtem je Diaz pričel zbirati okrepitve iz Tirolske. Boroje- vič je uspel čez Piavo spraviti 17 divizij, toda že takrat je Diaz imel na drugi strani 30 divizij. Borojevič je svoje poveljstvo silil k hitri odločitvi, toda od- govora ni bilo. Pričelo je pri- manjkovati streliva, tako da je vsak top dvojne monarhi- je dnevno lahko izstrelil manj kot pet granat, hrane pa je Bo- rojevičeva vojska imela samo za 15. junij. "V noči na 20. junij, štirje dragoceni dnevi so bili izgu- bljeni, so se nasprotnikove sile povečale že na 33 divizij, jaz pa sem imel hude izgube... Predlagal sem, naj se zaradi izčrpanosti čet opusti ofenzi- va pri Trevisu, kajti sovražnik je postajal vedno močnejši, jaz pa vse šibkejši. Za hrbtom sem imel nevarno reko in vsak tre- nutek bi lahko prišlo do kata- strofe." Feldmaršalova najtežja naloga Poveljstvo je mečkalo, na Boro- jevičeve predloge o umiku ni in ni bilo odgovora. No, končno je prišlo povelje za prekinitev ofenzive in Borojevič je svojo vojsko umaknil hitro in tako, da sovražnik umika ni niti opazil. "Bila je to moja najtežja naloga, ki sem jo v vojni izpe- ljal," pravi Borojevič. Med po- veljniki na avstro-ogrski, kakor tudi na italijanski strani, so bili dokaj slabi osebni odnosi. Bo- rojevič je imel precej konflik- tov s svojimi nadrejenimi in tudi tokrat je v pismu prijate- lju pošteno okrcal vojaški vrh dvojne monarhije: "Ne Piava, temveč brezmejna lahkomisel- nost in površnost vrhovnega poveljstva sta bili krivi opusti- tve ofenzive. Njegovo Veličan- stvo postaja vse bolj avtokrat, Knjiga Mira Simčiča je izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Naročila tel. 04067 16 97, e pošta katarinasim- cic@gmail.com . ker okrog sebe nima nobenega moža. Sam nima izkušenj in ob sebi nima nikogar z izkušnja- mi, kajti njegova okolica od- govarja na vse da in amen. Ne bom se več mešal v to stvar, ker je imam zadosti. Conrad je vso stvar predlagal, ker je to bila njegova fiksna ideja, od katere je trpel že v miru. Ta se mu je ponesrečila leta 1916 (Borojevič ima v mislih spodletelo avstro- ogrsko ofenzivo iz Tirolske), toda zaradi tega ni postal nič pametnejši." Tudi v Nemčiji stvari niso šle najbolje. Povečevale so se so- cialne napetosti. Pogajanja cen- tralnih sil z novimi sovjetskimi oblastmi niso potekale v zado- voljstvo slednjih, saj so nemški pogoji bili zelo težki. Donavska monarhija je bila bolj popustlji- va, čeprav jim ni dišala ruska ideja o samoopredelitvi naro- dov. Ambicije Nemcev do oze- melj, ki so bila pod kontrolo Rusije, so bile precejšnje (zah- tevali so 150 tisoč kvadratnih kilometrov). Rusi so februarja energično odklonili nadaljeva- nje pogajanj zaradi ultimativ- nih zahtev nasprotne strani. Antantni zavezniki pa so se od- ločili, da bodo podprli naspro- tnike boljševistične revolucije v Rusiji. Nemci so se konec februarja odločili za pohod proti Rusom. Uspešno so zasedli velika ob- močja in zasegli velike količine hrane in opreme, Rusi pa se v glavnem niso upirali. Boljševi- stična oblast je bila kmalu pri- pravljena brezpogojno sprejeti prejšnje predloge Nemcev, toda Nemcem je to sedaj bilo prema- lo in se jim nikamor ni mudilo. Prvega marca so sovjetske obla- sti sprejele ultimativne zahteve Nemcev, kar bo pozneje znano kot brestlitovski mir. Nemci so prodrli tudi v Ukrajino, da bi podprli belo gardo proti rdeči armadi. Antanta in central- ne sile so tako v državljanski vojni v Rusiji praktično znašle na enotni frontni črti proti bolj- ševikom. Nemško vojno poveljstvo je videlo v nastalih razmerah na Dvojna monarhija je že dolgo razpadala začetku 1918, po podpisu bre- stlitovskega miru z Rusi, en- kratno priložnost za dokončno zmago nad Francozi, najmoč- nejšim sovražnikom v tej vojni. Rusi so bili dokončno elimini- rani kot pomemben sovražnik, nemške sile so prvič v tej vojni bile na zahodni fronti močnej- še od antantnih zaveznikov, saj so na zahodno fronto usme- rile kar štiri petine svojih voja- ških potencialov. Nemci so pred koncem vojne, v primerjavi z razmerami na začetku vojne, praktično podvojili ognjeno moč svojih enot. Pri Nemcih, tako v poveljstvih kot med navadnimi vojaki, je obstaja- la močna množična volja po odločilnem spopadu, ki naj bi prinesel dokončno rešitev dol- gotrajne vojne in Nemčiji zago- tovil zmago. Vedno močnejše angažira- nje ZDA bo kaj kmalu skrha- lo premoč nemških enot in jo občutno prevesilo v korist an- tante. Ludendorf se je odlo- čil za nove ofenzive v Franciji. Francoska armada ravno tako ni zgubljala čas v zimskih me- secih: na razpolago je imela boljše materialne možnosti kot Nemci. Te so ji omogočile pre- novo, okrepitev in reorganiza- cijo armade. Še največ težav so imeli s pomanjkanjem vojakov, saj je Francija bila do konca iz- črpana. Nemci so pričeli 21. marca s splošnim silovitim napadom v pokrajini Pikardiji po kratki in ostri topniški pripravi. Pričela se je druga bitka v Pikardiji. V dveh dneh so se Nemci prebili 20 kilometrov globoko, razbili v celoti eno britansko armado in hudo prizadeli drugo. Fran- cozi so dovažali nove sile, ki so se zagrizeno upirale. Po enem tednu napadov je moč nemške ofenzive splahne- la in zavezniška obramba se je uspešno okrepila na ključnih odsekih pri Amiensu. Prepre- čili so namen Nemcev, da se oba krila napada po uspešnem prodoru združita in nadaljujeta prodor proti Parizu. Konec maja so Nemci v tretji bitki tega leta znova na- padli med Soissonsom in Re- imsom. V napadih na močno utrjene postojanke, ki jih je na- sprotnik slabo branil, so Nemci dosegli hiter uspeh. Sredi julija so Nemci pričeli v pokrajini Šampanja s četrto ofenzivo, ki pa so jo antantni zavezniki pri- čakovali. V pičlih treh dneh, od 15. do 18. julija, so Nemci nepričakovano doživeli zlom zahodne fronte. Nemci so doži- veli presenetljivo grd poraz in so se morali umakniti za reko Marno. Tokrat je šlo za poraz strateškega pomena, ki se bo kmalu spremenil v dokončni nemški poraz v prvi svetovni vojni. Odločilna pobuda bo od tega m e s ta in od tega časa naprej le na strani antante. Osmega avgusta so anta nt ni zavezniki udarili na obeh stra- neh reke Somme in so Nemcem uničili 16 divizij v kratkem času. Nemška vojaška koman- da se je zavedala, da je konec blizu. Do velike načrtovane antantne ofenzive pa vseeno ni prišlo, saj se bodo po podpisu premirja 11. novembra nemške armade prostovoljno odpravile na ponižujočo vrnitev domov, v meje nemškega cesarstva. Gro- zljive štiriletne morije je bilo tako konec. 56 Oba je novica dosegla doma, a vseeno sta bila čez petnajst minut že pri šoli. Pripeljali so ju v spremstvu siren in utripajočih luči. Ivano Premk sta obvestila, kaj se je zgodilo. Razburjeni Vrenko ji je, prav nič v skladu s svojim ustaljenim žargonom, rekel: "Ostani doma, sranje tu ne bo zaradi tega nič večje." Na kraju zločina je bilo žalostno in grdo. Že na pogled masiv- no betonsko korito je zgrmelo na tla z okenske police v visokem prvem nadstropju. Ob tem je Sanji Klemenčič, spol: Ž, starost: 42, prof. ang. in nem. jezika, zdrobilo glavo. Korito je ob padcu počilo in zemlja, iz katere so prej poganjale rdeče, vijolične in posebno nežne roza mačehe, se je razsula po tlaku. Glede poklica kriminalist: Ponosni nosilec naziva kriminalist ena, Marko Breznik, je tokrat v službi prvič bruhal. Pogleda na to, kar je bila še pred kratkim simpatična ženska, ki jo je osebno poznal, zdaj pa le kup nekakšnega ... ni prenesel. Nemočno se je zastrmel v razsuto zemljo, pomešano z nečim sluzastim. Ko je dojel, kaj gleda, je zbral toliko moči, da je stekel stran, tja, kjer po njegovem mnenju ni bilo pričakovati sledi tega zločina, toliko kriminalističnega posluha mu je namreč še ostalo, se naslonil na steno in bruhal. Solze, ki jih je pri tem točil, je pripisoval pekoče- mu občutku v požiralniku, v resnici pa je jokal. Zdaj je kot stena bledi Marko Breznik sedel na zadnjem sedežu policijskega golfa in globoko dihal. Ob njem je stal policist Aleksander Rep. Ta je bil v boljši kondiciji, kar je z držo tudi dajal vedeti, češ meni pa ni slabo. A Rep sploh ni prišel blizu kraja zločina in tudi če bi, si ne bi upal pogledati. Martin Vrenko ni kazal, da bi ga prizor pretresel. Pa ga je. Če navzoči ne bi bili preveč zaposleni s svojimi opravili, bi opazili, da se višji kriminalistični inšpektor izogiba pogledu na razsuto prst, v kateri so umirale mačehe. Kolikor se je dalo, se je poskušal posvečati drugim delom prizorišča zločina. Pogovarjal se je z Lesjakom, ki je nadzoroval in usmerjal delo tehnikov ter odgovarjal na Vrenkova vprašanja. Tega je ravnokar zanimalo, ali je žrtev v trenutku, ko je nanjo padlo korito, odhajala iz stavbe ali prihajala v stavbo. Vprašanje je postalo splošno aktualno, ko so v pisarni odkrili pozabljene avtomobilske ključe. Po tem so skle- pali, da je bila v trenutku, ko jo je zadelo korito, Sanja Klemenčič na poti v zgradbo. Podrobno so si ogledali okno in polico, od koder je zgrmelo betonsko korito. Okno je bilo na hodniku pred zbornico. Dosto- pno je bilo vsakomur. Težko korito je bilo na levi in desni strani priklenjeno z verigo in kavljema. Ta sta se sicer dala sneti, a ni- kakor ne sama. Da bi korito padlo po nesreči, je bilo izključeno. Tehniki so se prepričali, da na koritu ni prstnih odtisov. Zaslišali so čistilke, ki so bile v času dogodka na šoli. Videle niso nikogar, slišale niso nikogar, našle niso ničesar. Razen tiste med njimi, ki je našla ravnateljico. 25 Ozelenitev tal v sredogorju V sredo zjutraj je v šolo prihajajočim dijakom njihovo namero, da bi se udeležili pouka, onemogočal modro-bel trak z napisom STOP POLICIJA STOP POLICIJA STOP POLICIJA STOP POLICIJA, razpet pred glavnim vhodom v šolsko poslopje. Znotraj ogra- jenega pravokotnika so ležali kosi betona, razsuta zemlja in nekaj uvelih rož. Roman je izšel pri založbi Sanje. Pisma bralcev Kdaj je Triglavski narodni park vrednota Pisma bralcev, 21. 10. 2011 Avtor prispevka z zgornjim naslovom Miran Mihelič v Večerovih Pismih bralcev Triglavskemu narodnemu parku (TNP) očita, da k razpravi na okrogli mizi ob 30-letnici TNP niso bili povabljeni župani občin, v katere sega park. Namen okrogle mize Tri- glavski narodni park včeraj, danes, jutri, ki je bila organizirana kot eden od dogodkov ob letošnji 30. obletnici zakonske ustanovitve TNP, je bil pred- staviti razmišljanja o narodnem parku in izkušnje posameznikov, ki živijo in delajo na območju narodnega parka in ki so s parkom povezani bodisi z de- javnostmi bodisi s strokovnim delom. Zato so bili med gosti okrogle mize, ki so imeli svoje predstavitve z različni- mi pogledi na narodni park in tudi kritičnimi mislimi, štirje domačini (dva s primorske in dva z gorenjske strani parka), pobudnik akcije za oži- vitev doline Trente, dva predstavnika nevladnih organizacij in univerzite- tni profesor. Vabilo na okroglo mizo je bilo poslano tako vsem občinam v parku ter zavodom in ustanovam, s katerimi park pri svojem delu sodelu- je, kot tudi širši javnosti (objave v kole- darju dogodkov, mesečnem spletnem napovedniku, na spletni strani, lokal- ni televiziji in radiu). Demantiramo trditev Mirana Miheliča, da se v park naseljujejo divje živali. Doseljevanje in ponovno naseljevanje živali prostoži- večih vrst sta v parku prepovedani. Tudi očitek, da je za domačine iz publike zmanjkalo časa in da njihovi predlogi zopet ne bodo upoštevani, ne drži. Osrednji del okrogle mize so bile predstavitve osmih gostov, sledila so razmišljanja udeležencev iz publi- ke, okrogla miza pa je bila zaključena po tem, ko iz publike ni bilo nobene- ga vprašanja več. V TNP se trudimo, da v svoje delo aktivno vključujemo lo- kalne prebivalce. Tako prebivalci kot strokovna in širša javnost imajo mo- žnost, da sooblikujejo vsebino načrta upravljanja TNP, ključnega dokumen- ta narodnega parka, v katerem bodo določeni razvojne usmeritve ter načini izvajanja varstva, rabe in upravljanja na zavarovanem območju. Na pod- lagi prvega kroga delavnic, ki jih je TNP organiziral tudi v krajih lokalnih skupnosti za oblikovanje vizije TNP in za določitev prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti, je nastalo obsežno poročilo, v katerem so zapi- sani vsi predlogi, podani na delavni- cah, poslani po pošti ali posredovani v anketi. Na podlagi zbranih predlo- gov na delavnicah in na podlagi stro- kovnih analiz je skupina za pripravo načrta upravljanja TNP pripravila osnutek upravljavskih ciljev in ukre- pov za načrt upravljanja TNP 2012- 2022. Tudi ta osnutek bo predstavljen na delavnicah po lokalnih skupnostih, in sicer: 8. 11. v Tolminu, 10. 11. v Bohi- nju, 11. 11. v Logu pod Mangartom in 15. 11. v Gorjah. Cilj srečanj je pridobi- ti komentarje, predloge in dopolnitve udeležencev. Tina Markun, Uprava Triglavskega narodnega parka, Bled "Ground zero" v Mariboru 11. september je vtisnil močen pečat dogajanju v zadnjem desetletju in ostal dan spomina na uničenje dvojč- kov Svetovnega trgovinskega centra, simbola gospodarske in družbene do- minacije kapitala. Twins - dvojčka sta se pod brutalnostjo drugače misle- čih zrušila vase kot hiša iz kart in pod sabo pokopala skoraj tri tisoč nedol- žnih življenj. Dogodek se je neizbrisno zarezal v spomin. Pa ne le v spomin, ampak z represivno mašinerijo tudi v usodo ljudstev na drugem koncu sveta, ki so z življenji plačevala za nedopu- stni teror "svojega sina". Tudi Maribor ima svoj "ground zero", pravzaprav več. Eno največjih mučilnic in največje urbano mori- šče - Ulico talcev 11. Tudi tu so bili tarča teroristične morije domoljubi in civilni prebivalci. V teh prostorih je bilo zaprtih in mučenih na tisoče pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja. Mnoge so pošiljali v smrt v koncentracijska taborišča. Na notra- njem dvorišču je bilo med avgustom 1941 in letom 1945 postreljenih 662 domoljubov. A usoda je bila še bolj ne- izprosna. V zavezniških bombnih na- padih niso bili pokončani le civilisti v mestih sil osi (Dresden, Berlin ... ali v Hirošimi in Nagasakiju). Tovore bomb, ki jih niso mogli odvreči na glavne cilje, so pri vrnitvi v baze odvrgli tudi na industrijski Maribor. Haaške kon- vencije o nebombardiranju nevojaških ciljev niso upoštevali. V zborniku dr. Marjana Žnidari- ča Cilj Maribor, izdanem leta 2004 ob 60-letnici, je zapisano: "Pogosta bom- bardiranja leta 1944 so tudi zelo zavi- rala razvoj osvobodilnega gibanja v mestu. Med 7. januarjem 1944 in 12. aprilom 1945 je v 29 bombnih napa- dih sodelovalo 1518 zavezniških letal, ki so odvrgla na mesto 15.795 bomb (4750 ton!)." Posledica je bila strahotna morija civilnega prebivalstva. Bombni napadi so zahtevali 483 življenj in več sto ra- njenih. Končne številke so še večje, saj žrtev, ki so pomrle za posledicami ran, ni nihče evidentiral. Porušenih ali po- škodovanih je bilo skoraj pol mestnih zgradb (2290 stavb). Prav je, da se spominjamo teh žr- tvovanih življenj, da se jim ob dnevu spomina na mrtve poklonimo. Žal je centralni spomenik talcem kar nekam odmaknjen od zavedanja meščanov. Organizacija vsakoletne žalne slovesnosti je zreducirana na minimum protokolarnih "obvezno- sti". Govorce z rutinskimi govori in pevce preglasi hrup prometa, ki domi- nira nad tem spominskim prostorom. Spomin na tragično pobite domoljube si očitno ne zasluži zaprtja prometa za čas komemoracije. Uglednega spomin- skega znamenja, ki bi si ga zaslužili tudi v zavezniških bombnih napadih pobiti Mariborčani (in ki bi ga lahko morebiti umestili na obstoječi Trg talcev), še po 66 letih ne premoremo. Osemmilijonski New York se je dostoj- no poklonil spominu someščanov, ki so preminili v bombnem napadu na dvojčka. Županu Michaelu Bloomber- gu ni pretežko mobilizirati meščanov, da se zgrnejo ob Ground Zero. Odzvali se niso le sorodniki, sodelavci in prija- telji žrtev, ampak vsi zavedni mešča- ni in celo predsednik države Obama. Spomin na 11. september je živ. Spo- minska žalna slovesnost ob desetletni- ci je bila odraz zavesti Newyorčanov. Kaj pa spomin Maribočank in Ma- riborčanov na naš "ground zero"? Smo sposobni preseči sedanji nivo in pripraviti komemoracijo, kakršno si zaslužijo naši predniki, ki so svoje ži- vljenje vtkali v to mesto? Ali bo Maribor kot evropska pre- stolnica kulture znal prikazati ta del naše zgodovine Evropi, katere narodi so rušili in uničevali, kar so naši pred- niki ustvarjali? Ali bo kdo zmogel or- ganizirati komemoracijo, ki se je bodo meščani množično udeležili v zaveda- nju, da je treba preteklost povezati s sedanjostjo? Ali bo kdo zmogel prostor preoblikovati v enega najpomembnej- ših trgov? Ali bo zmogel za tisti trenu- tek ustaviti promet? Andrej Kocuvan, Maribor