URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

1. Uvod Primerjalna analiza visokošolskih programov bibliotekarstva predstavlja osrednji del širše raziskave, ki ocenjuje kakovost slovenskega visokošolskega bibliotekarskega študija glede na potrebe družbe v 21. stoletju in v primerjavi s tujimi programi ter predlaga smernice za višji nivo kvalitete slovenskega visokošolskega bibliotekarskega izobraževanja. Prvi del raziskave (ki ga tu navajamo le s povzetkom) predstavi stališče, s katerega je obravnavana kakovost visokošolskih programov bibliotekarstva, prikaže teoretično analizo ključnih značilnosti informacijske družbe in izpel- javo metodologije za empirični del raziskave. Kakovost visokošolskega študija je obravnavana s stališča akademskega osebja, po katerem je kakovostno tisto akademsko izobraževanje, ki temelji na zadovoljivem prenosu znanja, zadovoljivem študijskem okolju in ustrezni povezavi med raziskovanjem in poučevanjem (Kakovost visokega šolstva, 1994, str.ll) . Teoretična analiza prikaže ključne značilnosti informacijske družbe in ugo- tavlja, da sodobni avtorji kakor Bopp, VVilson, Heriri in Hay, Piciga, Ingvver- sen itd. poudarjajo zlasti pomen informacijske pismenosti. Metodologija za empirični del raziskave je izpeljana iz primerjalnih študij s sistemskega, kurikularnega in visokošolskega stališča. Podrobneje so obde- lane primerjalne študije visokošolskih programov bibliotekarstva. Med viri, pomembnimi za določitev elementov v primerjalni analizi bibliotekarskih visokošolskih programov, so zlasti VVorld Guide to Library Archive and Information Science Education in bibliotekarski raziskovalci Margaret Stieg, John Dean, Peter New in drugi. 2. Vzorec World Guide to Library Archive and Information Science Education, 1995 opisuje 443 bibliotekarskih inštitucij v 122 državah, za pričujočo raziskavo pa smo področje najprej zožili na 81 držav in 313 visokošolskih ustanov, ki organizirajo 204 programe na terciarni ter 328 programov na postterciarni stopnji bibliotekarskega študija. Izključili smo institucije, ki izvajajo izrazito informacijske, arhivske, paleografske ali založniške programe. Približno polovico, torej okrog 150 ustanov visokošolskega bibliotekarskega izobraževanja smo zaprosili za podrobnejše podatke o bibliotekarskem štu- diju. Inštitucije, na katere smo pisali, so v glavnem v razvitih državah, ki