URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

TIP III: Oblikovanje dokumentov s pomočjo računalnika Tudi tretja skupina štirih tečajev sodi v sfero računalniške pismenosti, ven- dar pri tem ne gre za povezavo s istemom Cobiss, ampak zgolj za uporabo osebnega računalnika. Deloma je izjema samo tečaj za urejanje besedil EDT in elektronsko pošto, ki se lahko uporabljata na terminalih sistema. Sicer pa ti tečaji izobražujejo za MS Word, CorelDravv in MS Powerpoint, torej za oblikovanje pisnih in grafičnih dokumentov na osebnih računalnikih. Tudi ta in podobna znanja so za bibliotekarje pomembna in jih pri svojem delu v avtomatiziranem okolju potrebujejo, saj so knjižnice stare tehnološke oblike (npr. pisalne stroje) že skoraj povsem zavrgle, ob tem pa lahko trdimo, da mnogi zaposleni v knjižnicah novih načinov pisanja dokumentov sploh še ne obvladajo. Pri teh tečajih gre res za temeljno računalniško pismenost, udeleževati bi se jih morali vsi zaposleni (tudi na več stopnjah zahtevnosti), izvajati pa bi jih morale tudi vse knjižnice, če ne same pa s pomočjo zunanjih izvajalcev. 4. Evalvacija programov izobraževanja in usposabljanja za knjižnične informacijske poklice v Sloveniji Kako se bodo knjižnice uvrstile v informacijsko tekmo 21. stoletja, ko bodo za naklonjenost in interes uporabnikov tekmovale z mnogimi drugimi infor- macijskimi institucijami in ekonomsko naravnanimi servisi, je odvisno od njihove sedanje sposobnosti prilagajanja zahtevam okolja in od njihovih predvsem kadrovskih usmeritev za prihodnost. V prispevku smo prikazali dejansko situacijo, ki odraža naše današnje izobraževalne zmožnosti (pogo- jene tako z nivojem domačega znanja kot z možnim obsegom financiranja). Ugotovili smo, da vsi izvajalci izobraževanja in praktičnega usposabljanja svoje programe usmerjajo v glavnem k populaciji, ki začenja delo v knjižnicah ali v njihovem avtomatiziranem sistemu. To je seveda dobro, ker zagotavlja relativno izenačen začetni nivo znanj vsem zaposlenim, slabo pa je, ker ta znanja niso enakomerno poglobljena za opravljanje vseh dejavnosti knjižnice. Dobro je tudi to, da se zaposleni naučijo uporabljati računalnik, četudi le za en avtomatizirani sistem ali samo za določena opravila. Ob tem namreč izgubijo strah pred novo tehnologijo, zmanjšana je možnost tehnos- tresa in poveča se pripravljenost za še druge oblike računalniškega in infor- macijskega opismenjevanja. Pomanjkljivosti izobraževalnih programov v primerj avi z zahtevami za nove informacijske poklice, nam lahko pokažejo, katere vsebine bo moralo stro- kovno izobraževanje in usposabljanje v prihodnje še "pokriti", da bo lahko zajelo tudi zaposlene, ki razvijajo svoje kariere in se nahajajo na vmesnih