URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

- gradivo znotraj skupin UDK ni urejeno (npr. po abecedi), - police so pomanjkljivo ali slabo označene, - nikjer ni sheme, ki bi pokazala razvrstitev gradiva po posameznih pros- torih, - premalo terminalov za iskanje po računalniškem katalogu. Knjižnica C: OBČINSKA KNJIŽNICA, Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice Študentki menita, da bi k boljšim rezultatom prispevali: - usmerjevalne table, - seznanitev uporabnikov z ureditvijo po sistemu UDK, - knjižnica v enem prostoru in na enem nivoju. Knjižnica D: KNJIŽNICA A.T. LINHARTA, Gorenjska c. 27, Radovljica Po mnenju študentov, ki so opravljali raziskavo, so vzroki za take rezultate naslednji: - strokovna literaratura je razdeljena glede na to, ali si jo sme uporabnik izposoditi na dom ali jo lahko uporablja v čitalnici; slednje so locirane v omarah, ki so neustrezne glede oblike in višine, pa tudi UDK ni v nekem logičnem zaporedju, - prevelika razdrobljenost leposlovja na podskupine, - knjige na policah so neurejene (zaradi "brskanja" uporabnikov po policah, ki potem knjige ne vrnejo na svoje mesto), - uporabnikom ni namenjenega računalniškega kataloga, pač pa le listkov- ni katalog. Knjižnica E: KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA, Zaloška c. 190, Polje Na doseženi rezultat je vplivalo dejstvo, da je uporabnik, ki je iskal knjige, že poznal knjižnico, vedel, kje so nekatere knjige locirane ter da mu je znano delo z računalnikom. Knjižnica F: KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA, Zaloška c. 61, Ljubljana Mnenje študentk, ki sta meritev izvajali: - znotraj skupin UDK ni označena vsaka črka abecede, pod katero je gradivo shranjeno, - postavitev gradiva po policah "od zgoraj navzdol" je za uporabnike zelo naporna, - računalniški terminali niso vezani na računalnik v izposoji, zato ni podat- ka, ali je knjiga, ki jo iščemo, v knjižnici ali ne, - nekatere knjige, ki so jih iskale na oddelku za odrasle, so bile locirane na oddelku za mladino.