URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

primerno rabo vozila in tovora med vožnjo in postankom. Vozilo naj bo lahko gibljivo na terenu, lahko dostopno, tudi za invalide, varno, estetsko oblikovano, razpoznavno, vabljivo. Pozornost velja nameniti tudi osvetlitvi prostora bibliobusa v času postanka, natovarjanju, velikosti vstopnih vrat, načinu odpiranja, višini stopnice, talni oblogi, ipd. 2. Opremo za pred padci varno postavitev knjižnega in neknjižnega gradiva različnih dimenzij in njegovo predstavitev, (lahko tudi rabo), za elektronsko ali po telefonu in faksu dosegljivo informacijo, uporabniško delovno mesto in delovno mesto za bibliobusne delavce oziroma pult, vsaj dva sedeža za uporabnike, sanitarije in garderobni prostor za uslužbence. Del opreme naj bo načrtovan fleksibilno, npr. sklopni sedeži, vrtljivi sedeži, poličke, pre- makljivi oglasni/razstavni panoji ipd. Bibliobusno vozilo bo arhitekt primerno načrtoval, če mu bo knjižnica zapi- sala poleg števila in vrste knjižničnega gradiva še načine uporabe tega prostora oziroma knjižničnega gradiva v njem, navadno je to: izposoja in vračanje knjižničnega gradiva, listanje po novih knjigah, iskanje odgovora na vprašanje, pomoč knjižničarja, prelistavanje periodike, uporaba kaset, videokaset, udeležba na prireditvah, uporaba računalniške opreme. 3. Osnovno zalogo knjižničnega gradiva za dopolnjevanje in menjavanje gradiva v bibliobusu in morebitni dopolnilni nakup. Hrvaški knjižničarji priporočajo trikrat večjo zalogo knjižničnega gradiva, kot jo prevaža biblio- bus (Standardi, 1990, str.5), Pestell pravi, da v vozilu ne bi smelo biti gradivo, ki ni bilo izposojeno v šestih mesecih oziroma v treh mesecih v krajih, kjer je izposoja visoka (1991, str. 40), angleška priporočila pa navajajo, da se mora letno obrniti 50% bibliobusne zaloge knjižničnega gradiva (Charter, 1993), kar je tudi uporab- no vodilo za oblikovanje zbirke. Zaloga se oblikuje v skladu s priporočili, ki veljajo za oblikovanje zaloge splošnoizobraževalnih knjižnic (Normativi, 1987), v vozilu pa se zbirka posodablja ob vsaki vožnji s prilagajanjem potrebam prebivalcev. Manjši bibliobus (7 m dolgo vozilo) naj bi imel 1500 do 2000 enot knjižničnega gradiva, povprečno bibliobusno vozilo pa je dolgo 10 m in v njem se lahko uredi 3000 do 4000 enot knjižničnega gradiva (Pestell, 1991, str. 13). Naše knjižnice imajo že tudi daljša vozila z več gradiva, npr. bibliobus Mariborske knjižnice je dolg 12m in ima 5000 enot knjižničnega gradiva (Srečanje, 1998). 4. Kader (lahko samo dopolnilni) pri uvedbi nove bibliobusne službe. Na vožnjo gresta dva knjižničarja, bibliotekar in knjižničar, (najmanj pa eden, v tem primeru bibliotekar), ter voznik. Pestell priporoča, da se za načrtovanje števila knjižničarjev upošteva priporočilo, da en knjižničar lahko v eni uri izposodi 60 enot knjižničnega gradiva (1991, str. 34), hrvaški standard pa