URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

en postanek (str. 9). Idealno povprečje predstavlja po njegovem mnenju bibliobus, ki vozi devet dni brez počitka, prevozi na dan 50 km s postanki na 5 izposojevališčih na dan. V vsakem enournem postanku pa naj bi imel bibliobus 50 obiskovalcev, ki bi jim bila na voljo en bibliotekar in voznik (str. 9). Pri nas je najbolj oddaljeno izposojevališče 54 km od sedeža bibliobusa, dnevno pa bibliobusi obiščejo od 4 do 10 izposojevališč (Lopert, 1994). Oblike financiranja investicije za prvo vožnjo bibliobusa, ki deluje v več občinah, oziroma za več knjižnic, so različne. Dogovori o financiranju so povezani s sprejetim programom delovanja bibliobusa, od katerega je odvis- no tudi načrtovanje vozila, in z zmogljivostjo delovnih pogojev (kadra, knjižničnega gradiva, finančnih virov) posamezne knjižnice. Javni razpis je zelo priporočljiv tudi zato, da se knjižnica izogne nezaupanju in morebitnim nesporazumom pri izbiri naročnika, za katere je še več možnosti, če je več ustanoviteljev. S sodelovanjem vseh ustanoviteljev pri izboru na razpis se možnost zapletov zmanjša. Vzdrževanje bibliobusa Enako pomembno kot načrtovanje prve vožnje bibliobusa je tudi načrtovanje njegovih naslednjih voženj, načrtovanje vzdrževanja bibliobusa in finančno vrednotenje njegovega delovanja skozi leta (okoli 10 let) z upoštevanjem amortizacije in inflacije (Pestell, 1991, str. 10-11). Poleg teh stroškov za vozilo pa morajo knjižnice pripraviti vsako leto še letne finančne programe, ki naj bi zajeh poleg stroškov za knjižnično gradivo in kader ter tekočih stroškov poslovanja še stroške za vzdrževanje vozila in njegova popravila, vzdrževanje izposojevališč, telekomunikacijske stroške, stroške za gorivo, zavarovanje in registracijo vozila. Zato se knjižnice že ob investiciji dogo- vorijo tudi za pokrivanje stroškov njegovega delovanja skozi leta in za porazdelitev lastništva. Knjižnice sklenejo pogodbe z občinami o uresničitvi investicije in kasnejšem tekočem vzdrževanju bibhobusa, njegove dejavnosti ter rednem financiranju dotoka knjižničnega gradiva. Vzdrževanje tehnično neoporečnega vozila ni ravno poceni in ne nepo- membno, saj je bibhobus udeleženec v prometu, za katerega veljajo vsi predpisi, ki zagotavljajo varnost vseh udeležencev v prometu. Za zagotav- ljanje kvalitete delovanja, organizirajo knjižnice tudi posebno službo, ki vodi njegovo delovanje s spremljanjem in vrednotenjem delovanja bibliobusa, z analiziranjem potreb in predlaganjem pogojev za njegovo racionalno in uspešno delovanje in posodobitev dejavnosti (Novljan, 1994, str.2). Ta služba spremlja razvoj in rast potreb ter zamiranje potreb po tako organizirani splošnoizobraževalni knjižnični dejavnosti, predlaga nakup novega ali do- datnega ah manjšega vozila, ustanovitev krajevne knjižnice, ukinitev izpo- sojevališč ah nastanek novih.