URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Po navedbah Sheffielda se diplomanti zaposlijo kot: vodja arhivov, tehnični knjižničar, pravni knjižničar, planer, informacijski znanstvenik, iskalec in- formacij online, specialist za poslovne informacije, vodja informacij, infor- macijski analitik, tržni raziskovalec. Veliko študentov se zaposli takoj po diplomi na vodstvenih, operativnih ali raziskovalnih delih v knjižnicah, informacijski industriji, komerciali, upravnih in dobrodelnih organizacijah, zdravstvu, medijih, financah, pravu, sociali. Glasgow navaja kot mesta zaposlitve svetovalne službe, muzeje, umetnostne galerije, radio, upravo, visokošolske organizacije, banke, policijo, znanstve- no delo. Perth omenja kot možnost tudi konzultantsko delo; Melbourne poleg prej naštetih še zaposlitev kot arhivar, projektni vodja, oziroma inštitucije kot so šole, pravne firme, sindikati, mediji, strokovna in industrijska združenja. Adelaide pravi, da se diplomanti zaposlijo tudi v politiki. Možnosti se še odpirajo, posebno v informatiki, komerciali in upravi. Reykjavik ima odlične možnosti zaposlovanja, večini študentov je zagotov- ljena zaposlitev, še preden diplomirajo. Toronto navaja tudi dela kot so indeksiranje in posredovanje informacij ter delo v socialnih službah in upravi. Stuttgart govori o širokih področjih delovanja: knjižnice vseh vrst, arhivi, založništvo, informacijski centri, uprava, gospodarstvo, industrija. Druge nemške šole bolj kot dejanske možnosti navajajo naloge bibliotekarjev na različnih področjih. V Harinovru menijo, da so možnosti zaposlovanja bibliotekarjev na splošno dobre. Seattle kot možnosti delovanja navaja koordinatorja baz podatkov, vodjo korporativnih zapisov, bibliografa za humanistiko, katalogizatorja. Madison med zaposlitvami navaja tudi dokumentalista in prodajalca knjiž- ničarskih storitev. Milwaukee sporoča, da diplomanti najdejo zaposlitev v 6 mesecih po diplo- mi.