URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Pogoj za vključitev v študij bibliotekarstva je bila uspešno zaključena srednja šola, po potrebi z dodatnim preizkusom poznavanja knjižničarstva, infor- matike, dokumentalistike in slovenskega jezika. Predmetnik visokošolskega študija bibliotekarstva so tvorile tri skupine predmetov: skupni predmeti, predmeti s področja bibliotekarstva in pred- meti vzporedne študijske smeri. Bibliotekarstvo je obsegalo štiri širša pred- metna področja s posameznimi strokovnimi predmeti, in sicer: 1)Razvoj in organiziranost bibliotekarske stroke: Osnove bibliotekarstva, Razvoj bibliotekarstva, Sodobna organiziranost bibliotekarstva, Bibliometri- ja, Primerjalno bibliotekarstvo, 2)Obdelava in uporabljanje knjižničnega gradiva: Bibliotekonomija, Bibli- ografija zbibliologijo, Klasifikacija, Dokumentalistika, Metodika bibliotekar- skega komuniciranja, Informatika, Osnove računalništva, 3)Knjigarstvo kot samostojno predmetno področje, 4)Splošna znanja s predmeti: Sociologija kulture in znanosti, Metodologija znanstvenega raziskovanja, lektorata dveh tujih jezikov po izboru. Vsebinsko razlikovanje študija bibliotekarstva na A oziroma B program je bilo uveljavljeno v 3. in 4. letniku, pri čemer je A program vseboval dodatna specialna knjižničarska tehnološka znanja in znanja za potrebe razvojnega, raziskovalnega in znanstvenega dela na področju bibliotekarskih, informa- toloških in knjigarskih ved. Od izbirnih predmetov (splošnoizobraževalne knjižnice, šolske knjižnice, visokošolske in specialne knjižnice, računalništvo v knjižnicah) sta bila pri A programu obvezna dva, pri B pa samo eden. Med študijem je bila obvezna delovna praksa dvakrat po 80 ur. Študij po A programu je obsegal 1710 ur, po B programu pa 1350 ur. Študij po B programu je bil zaključen z opravljenimi vsemi izpiti, po A programu pa je bila poleg tega potrebna še izdelava in zagovor diplomskega dela. Po uspešnem zaključku študija si je kandidat pridobil strokovni naziv diplo- mirani bibliotekar. Možen je bil tudi izredni študij ob delu, pri čemer je bila na začetku obliko- vana tudi posebna zgoščena oblika predavanj za bivše diplomante Peda- goške akademije, ki so želeli diplomirati iz bibliotekarstva na visoki stopnji. Od septembra 1987, ko je bil oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti ustanovljen, je bil prvi predstojnik in edini redni visokošolski učitelj izredni profesor bibliotekarstva dr. Branko Berčič, vsi drugi (okrog 16) pa so bili zunanji pogodbeni sodelavci z ustreznimi strokovnimi in raziskovalnimi habilitacijami. Nekatere dopolnilne nebibliotekarske predmete so študenti