URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Okolje in družba Revolucija zdravega razuma DR. LUČKA KAJFEZ BOGATAJ, KLIMATOLOGINJA Naš evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je konec januarja v Bruslju pozval k trajnejši in učinkoviti uporabi naravnih virov, ki je del nove razvojne evropske strategije. Na prvi pogled je poziv povezan z dejstvom, da so tista gospodarstva, ki učinkoviteje ravnajo z viri, pa naj gre za zrak, vodo, hrano, tla, energente, minerale ali ekosisteme, uspešnejša in bolj konkurenčna. Po tej plati torej učinkovitejše ravnanje z viri ni moralna dolžnost ali nekaj, do česar pridemo, ker vidimo, da so viri omejeni, ampak gre za ključni element konkurenčnosti naših gospodarstev v prihodnosti, nemara celo za najboljši izhod iz gospodarske krize. Resnica pa je veliko bolj prozaična - zaradi razkošnosti življenjskega sloga v Evropi in pri nas porabimo več naravnih virov, kot jih imamo na voljo, zato jih pač uvažamo od drugod. A tekma za naravne vire postaja po svetu vse hujša, in če bomo ostali od njih tako močno odvisni, se odpira vprašanje, kako dolgo se bomo lahko z njimi še varno oskrbovali. Dejstva so namreč jasno podprta s številkami, saj se je na fizično omejenem planetu v sto letih število prebivalstva povečalo za štirikrat, proizvodnja za 40-krat, poraba fosilnih goriv za 16-krat, ulov rib za 35-krat, poraba vode za devetkrat in izpusti ogljikovega dioksida za 17-krat. In še druga plat resnice: netrajnostna in neučinkovita raba virov je tudi z okoljskega vidika naredila svoje: globalni pritisk na okolje planeta se je povečal za najmanj petkrat. Po zadnjih podatkih omrežja Global Fooprint človeštvo izkorišča 1,5 planeta za zagotavljanje virov in absorbiranje odpad- kov. To pomeni, da potrebuje Zemlja za obnovo tistega, kar porabimo v enem letu, eno leto in šest mesecev. Tudi Slovenija na prebivalca za dva- do trikrat presega globalno zmogljivost okolja in povečuje okoljske pritiske. Lep primer za to je vrednost kazalca domače porabe snovi, ki vključuje snovi, ki jih pridobimo iz narave na svojem ozemlju, kot so premog, razne mineralne surovine ali biomasa - ali pa jih uvozimo iz drugih držav, ter odšteje izvoženo količino v istem obdobju. Pred slabimi 20 leti je bila domača poraba snovi 13 ton na prebivalca Slovenije, leta 2002 je znašala 18 ton, leta 2007 pa že 24,4 tone, kar je za 87 odstotkov več od domače porabe snovi na prebivalca v letu 1992. Vzporedno je naraščal tudi bruto domači proizvod, hkrati pa smo se očitno spremenili v potrošniško družbo. Postali smo tudi vse bolj odvisni od uvoza, kar je še zlasti očitno pri prehranskih izdelkih in krmi. Občutna rast blaginje pri nas je tako kot po vsej Evropi slonela na snovno intenzivnih vzorcih proizvodnje in potrošnje, ki nikakor niso bili trajnostni. Kje je ostala rast blaginje na račun inovativnosti, slovenske kreativnosti in zakaj smo se res spremenili le v uvozne trgovce in roparje svojih naravnih bogastev? Zdi se, da nam je bila pomembna samo količina, ne pa tudi kakovost gospodarske rasti. Zato se lahko globoko strinjamo s komisarjevim mnenjem, ki pravi, da potrebujemo tudi revolucijo zdravega razuma, ker tako kot do zdaj na prenatrpanem planetu naprej z naravnimi viri ne bo šlo. Če že ne zaradi kakovostne konkurenčnosti, pa zato, ker lahko bankam in gospodarstvu pomagamo s finančnimi injekcijami, naši Zemlji pa ne. Medmrežno okolje Globalno povpraševanje po hrani je preseglo proizvodnjo v taki meri, da bo kmetijstvo potrebovalo popolno prenovo, če naj bi Zemlja do leta 2050 res mo- rala prehraniti devet milijard ljudi. Do tega zaključka je prišla študija o prihod- nosti svetovnega kmetijstva in preskrbe s hrano, ki jo je v dveh letih izvedlo 400 strokovnjakov iz 35 držav. Študija je ugotovila, da milijarda ljudi porabi občutno preveč hrane, dve mi- lijardi pa se srečujeta s pomanjkanjem. Poleg tega preskrbi s hrano v prihod- nosti grozita tudi pomanjkanje vode in energije zaradi podnebnih sprememb. Študija tako poziva k večplastni strategiji, s katero bi se izognili pomanjkanju hrane, ki bi lahko ogrozilo gospodarsko rast ter celo pripeljalo do rasti napeto- sti in konfliktov. Med ukrepi, ki jih predlaga študija, so zmanjševanje količine odpadne hrane, sprememba prehranskih vzorcev, zmanjševanje subvencij, odprava trgovskih ovir, prilagajanje kmetijske politike podnebnim spremembam, biotski raznovr- stnosti in mednarodnim strategijam razvoja. "Treba bo zadovoljiti potrebam ra- stočega števila prebivalstva, ključni viri, voda, energija in zemlja pa postajajo vse redkejši. Prehrambni sistem se mora prilagoditi podnebnim spremembam in s tem prispevati k zmanjševanju posledic podnebnih sprememb," je v pred- govoru poročila zapisal višji znanstveni svetovalec britanske vlade profesor John Beddington. Svet bo moral kar najbolje izkoristiti svoje vire, saj je novih zemljišč, ki bi omogočala nadaljnji razvoj kmetijstva, malo. Do leta 2050 bi tako lahko prihra- nili kar četrtino sedanjega letnega pridelka hrane, če bi le za polovico zmanjšali količino odpadne hrane. Študija pri povečevanju pridelave hrane ne izključuje niti uporabe gensko spremenjenih organizmov ali pa nanotehnologije. Prav ta del poročila je naletel na največje kritike okoljevarstvenih skupin, ki opozarja- jo, da to ne more prinesti hitre rešitve. Več: http://www.bis.gov.uk/assets/bispartners/foresight/docs/food-and- farming/n-546-future-of-food-and-farming-report.pdf. Ti ni v s e e n o? / 7dni ' V Sodeluj I v družbeno ' odgovornih akcijah Bri-ti-sh Pe-tro-le-um si- je- zae-no-najve-čji-h razliti-j nafte- do-sle-j pri-služi-l drugo- me-sto- na le-stvi-ci-o-ko-ljsko-ne-o-dgo-vo-rni-h po-dje-ti-j. (Reuters) Cena vrednosti delnic in poceni blaga Med-na-rod-ne korpora-ci-je za-d-obi-čekupora-blja-jo števi-lna-i-npogosto neza-beležena- grozod-ejsteva-, ki- uni-čujejo okoljei-nčloveška-ži-vljenja- MARTINA BUDAL Korporativna odgovornost tu in zdaj je geslo, pod katerim je bila že dvanajstič podeljena nagrada Public Eye (Javno oko). S podelitvijo, ki poteka ob robu Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu, želita nevladni organizaciji Bernska deklaracija in švicarski Gree- enpeace korporativni svet opozoriti, da imajo njihova dejanja posledice za ljudi, okolje in ugled podjetij. Letos sta v "dvorani sramote" mesto dobili pod- jetji Neste Oil in AngloGold Ashanti. Neste Oil je med šestimi nomini- ranimi podjetji dobil več kot 17.000 glasov od skupno preko 50.000 na inter- netnem glasovanju in je tako preprič- ljivo premagal BP na drugem mestu. Neste Oil je finsko podjetje, ki iz palmo- vega olja prideluje biodizel in je eden največjih kupcev te surovine. Vendar zaradi velikih plantaž, ki nastajajo za- radi vse večjega povpraševanja po pal- movem olju, pospešuje krčenje gozdov v Indoneziji in Maleziji, s čimer izgi- nja tudi naravno okolje živalskih vrst, kot so orangutani. Hkrati intenzivna pridelava palm povzroča zastrupitve in onesnaženje voda in zemlje. Nagra- da strokovne žirije je končala v rokah južnoafriškega rudarskega podjetja AngloGold Ashanti. Ta v Gani upravlja z rudniki zlata, intenzivno rudarjenje pa pušča za seboj številne s cianidom in drugimi težkimi kovinami zastrup- ljene reke, zaradi česar so lokalni prebi- valci brez virov pitne vode, in uničene vasi, zaradi odlagališč odpadnega ma- teriala. Nevladna organizacija Wacam poroča tudi o umorih, ki jih pri varo- vanju rudnikov zagrešijo varnostne službe. Vendar so rudna bogastva pri- nesla bogastvo le korporacijam, ki jih pridobivajo. Po besedah predstavnika Wacama Da-niela- Owu-su--Kora-nteng-a- je Gana izredno bogata z rudami in so po nekaterih ocenah na kar 30 odstot- kih površine države zaloge zlata, kar privablja številne rudarske gigante, vendar kar 80 odstotkov prebivalcev te 25-milijonske države živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Iz-si-lje-va-nje- ve-li-ki-h Za nagrado sta bili letos nominirani še dve energetski podjetji, BP, ki si je nominacijo prislužil z okoljsko katas- trofo, ki jo je povzročila nesreča na globokomorski naftni ploščadi Deep- water Horizon v Mehiškem zalivu, in švicarsko podjetje za proizvodnjo električne energije Axpo, ki uran za jedrske elektrarne kupuje v ruski to- varni Mayak, enem najbolj radioak- tivnih mest na svetu, saj zaostaja le za Černobilom. V tovarni se radioak- tivni odpadki iztekajo kar v reke ali hranijo nezavarovani in na odprtem. Tobačna korporacija Phillip Morris si je nominacijo prislužila s pritožbo pri Svetovni banki, s katero je izsilila mi- lejšo protikadilsko zakonodajo v Urug- vaju. Dobiček te ameriške korporacije s sedežem v Švici je namreč približno dvakratnik urugvajskega BDP, zato se ne gre čuditi, da je urugvajska vlada popustila, še preden se je arbitraža začela, je zapisano v obrazložitvi. Ne- nazadnje je bilo nominirano tajsko podjetje Foxconn, ki proizvaja izdel- ke za podjetja, kot so Apple, Dell, HP, Nintendo, Nokia in druge. Zaposleni v podjetju delajo v nečloveških razme- rah, ki so lani 18 zaposlenih pognale v samomor. Čeprav so n o m i n i r a na podjetja eklatantni primeri slabe prakse, je treba poudariti, da so le reprezentativ- ni primeri številnih in pogosto neza- beleženih grozodejstev, ki jih podjetja izvajajo po vsem svetu, da bi poveča- la vrednost delnic in potrošnikom v bogatih državah še naprej dobavljala poceni dobrine. Greenwashing je le češnja na torti slabih praks, ki jih glo- balne korporacije uporabljajo ne glede na posledice na okolje in kršitve člove- kovih pravic, je ob podelitvi povedal Bru-no Heinzer iz švicarskega Green- peacea. V sla-bi- družbi- Izbor podjetij, ki dobijo mesto v dvora- ni sramote, poteka v treh korakih. V prvem z javnim pozivom zbirajo pred- loge za podjetja, ki imajo zgodovino slabih praks na področju okoljske in so- cialne odgovornosti. Nato med njimi izberejo nominirance in med njimi žirija izbere korporacijo z najslabši- mi praksami. Kriteriji za izbor so teht- nost obtožb in kredibilnost osebe ali organizacije, ki jih je podala, cilj, rele- vantnost in tema domnevnih slabih praks, geografska bližina in medijska privlačnost. Nazadnje v januarju pote- ka še internetno glasovanje za nagra- do po izboru javnosti. V preteklih letih so svoje mesto v dvorani sramote že našle številne sve- tovne korporacije. Med njimi sta far- macevtski podjetji Novartis in Roche, prvi, ker je z ekskluzivno pogodbo za prodajo zdravila za raka za desetlet- je onemogočil proizvodnjo bistveno cenejših generičnih zdravil v Indi- ji, Roche pa zato, ker je na Kitajskem prodajal svoja zdravila za lažje spreje- manje presajenih organov, čeprav je kitajska vlada priznala, da večino orga- nov za presaditev odvzamejo usmrče- nim zapornikom. Zaradi omogočanja izogibanja plačevanju davkov sta med osramočenimi Citibank in KPMG, med- tem ko je banka Royal Bank of Canada svoje mesto dobila z izdatno pomočjo investitorjem pri pridobivanju nafte iz katranskega peska. Gre za tehnolo- gijo, ki izredno obremenjuje okolje, v kanadski provinci Alberta pa trenutno potekajo dela na območjih, večjih kot Švica in Avstrija skupaj. V neslavni družbi je tudi francoska jedrska družba Areva, ki se je poskuša- la izogniti stroškom zdravljenja nekda- njih zaposlenih v rudnikih urana tako, da so jim namesto raka diagnosticirali okužbo z virusom HIV. Takšne diagno- ze so se dogajale v nigerijskih bolniš- nicah, ki sta jih financirali nigerijski podjetji Somair and Cominak, v kate- rih ima Areva večinski delež. Zaradi prakse v Nigeriji je med osramočenimi tudi Shell, ki v tej državi črpa nafto in izvaja sosežig zemeljskega plina, ki se pri tem sprošča, kar se imenuje flaring, ne glede na posledice, ki jih ima to na lokalno prebivalstvo in okolje. Nepra- vilnosti se dogajajo tudi v Evropi. Tako ima svoje mesto v dvorani sramote švi- carski energetski gigant BKW, ki doma promovira energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. V Nemčiji je investiral 1,6 milijarde švicarskih fran- kov v premogovno elektrarno.