URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Tomaž Svete: "Vprašam se, ali ste bili kdaj navzoči na predstavi pravljične opere E. Humperdincka Janko in Metka, vsebinsko pre- proste, glasbeno pa zahtevne opere wagnerjanskih razsežnosti." (Arhiv Cankarjevega doma) Kdor (si) upa, ne odneha Nena-va-den ra-z-pis z-a- otroško opero v SNG Ma-ribor s čudnim epilogom in še bolj nena-va-dnim potekom MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK Opera SNG Maribor je 12. junija 2009 razpisala natečaj za ''novo slovensko glasbenodramsko delo na področju otroške in mladinske opere". Hvale- vredna skrb za redek žanr, ki mu v slovenskem prostoru posvečamo pre- malo pozornosti. Umetniški direktor Opere SNG Maribor Janko Kastelic je bil podpisan pod vabilom ustvar- jalcem k projektu, ki ga je označil kot "pomembnega in za slovensko kultu- ro daljnosežnega pomena". Razpis naj bi trajal do 1. oktobra 2009. Potem je projekt doživel neobičajno dolgotra- jen pretres strokovne komisije v sesta- vi Janko Kastelic, Simon Robinson, hišni dirigent Opere in Baleta SNG Ma- ribor, Tomaž Habe, skladatelj, glasbe- ni pedagog in član Strokovnega sveta SNG Maribor, Benjamin Virc, drama- turg Opere in Baleta SNG Maribor, glasbeni urednik in kritik, ter dr. Mat- jaž Barbo, član strokovne komisije po- močnika direktorja za področje Opere. Žirija je ocenjevala prispelo četverico del celo leto in dva meseca, kar je re- kordna doba za žiriranje česarkoli v slovenskem kulturnem prostoru. 21. decembra lani so poslali udeležencem razpisa dopis, poimenovan "sklep SNG Opera Maribor", v njem pa obvestili so- delujoče, da se je vodstvo Opere SNG Maribor odločilo, da ne bo uprizorilo nobene od prijavljenih novitet. Na raz- pis so prispela dela Vitje Avsca Kdor upa, ne odneha, Tomaža Sveteta Gra- natno jabolko, Matjaža Jarca Lepa Vida in Patrika Grebla Truljčica. 17. januarja letos pa so si v Operi SNG očitno premislili in kot n am je povedal eden od sodelujočih sklada- teljev, Tomaž Svete, so se nenadoma odločili, da le izberejo zmagovalca in obvestijo o točkovanju komisije. Do te odločitve je prišlo zaradi "dopolnitve številčnih ocen enega od žirantov, To- maža Habeta, ki je v prvem krogu oce- njevanja poslal le opisne ocene novitet brez podanih numeričnih ocen". Glede na povprečje ocen je delo Kdor upa, ne odneha Vitje Avsca bilo javno razglašeno za zmagovalca raz- pisa za otroško in mladinsko opero Opere SNG Maribor. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je "strokovna ko- misija Razpisa za otroško in mladin- sko opero z objavo rezultatov končala aktivnosti ob natečaju, s katerim so želeli spodbuditi nastanek novih glas- benogledaliških del, namenjenih mlaj- šim generacijam". Med prispelimi deli je najvišje ocenila delo Vitje Avsca, ro- jenega 1970. v Ljubljani, skladatelja, glasbenega pedagoga in harmonikar- ja. Od stotih možnih točk jih je prejel Avsec 78, Tomaž Svete za delo Granat- no jabolko 73,4 točke, Matjaž Jarc za Lepo Vido, 32,8 točke in Patrik Greb- lo za Trnuljčico 0 točk. Prvouvršče- no delo, otroško oziroma mladinsko operno noviteto Vitje Avsca bo Opera SNG Maribor izvedla leta 2012 v okvi- ru cikla PLUS. Tomaž Svete, redni profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ma- riboru in avtor številnih oper, se ne strinja z rezultati razpisa, kot je pove- dal za Večer. Vodstvu Opere in baleta SNG Maribor je poslal tudi pisemski ugovor na odločitev strokovne komi- sije, ki je bila v prvi verziji, kot n am je povedal, drugačna. Po prvem oce- njevanju je vodil pred sedanjim zma- govalcem Avscem. "Trije člani žirije so, ob nekaterih možnih korekturah, moje delo priporočili za izvedbo, dva od teh še posebej," piše Svete, ki iz pie- tete do ostalih skladateljev in iz spoš- tovanja do članov strokovne komisije ne ugovarja strokovni in umetniški plati takšne končne odločitve, spo- ren se mu zdi formalno pravni vidik celotnega poteka razpisa in njegovih rezultatov. Preseneča ga formulacija "sklep SNG Opera Maribor". "Institu- cija ne more sprejemati sklepov kot taka, temveč delovno telo znotraj nje. V tem primeru bi pričakovali sklep Strokovnega sveta SNG, najprimerne- je pa bi bilo, da bi strokovna komisi- ja sprejela sklep oziroma odločitev, ki bi jo posredovala Strokovnemu svetu SNG v potrditev." Svete se sprašuje, ko- liko je takšno ravnanje v skladu s sta- tutom SNG in ali lahko vodstvo Opere in baleta SNG sprejme takšno odloči- tev brez vednosti in mimo članov stro- kovne žirije. Res negacija razpisnih ciljev? Svete je polemičen do strokovne ocene člana komisije Janka Kastelica, ki je v zvezi z njegovim delom zapisal med drugim: "realizacija te (četudi tehnič- no dobro komponirane) opere bi pome- nila negacijo razpisnih ciljev, kamor se uvršča predvsem popularizacija oper- nega žanra med mlajšo publiko, ki se praviloma prvič srečuje z glasbeno dramo". Svete je prepričan, da je ugo- dil vsem formalnim kriterijem razpi- sa, libretu služi za osnovo pravljična vsebina, ki ne vsebuje nikakršnih do- datnih momentov, mladi publiki ne- primernim ali nedostopnim. "Mlade publike nikakor ne gre podcenjevati," pravi, "to vam govorim kot diplomant oddelka za dirigiranje dunajske Univer- ze za glasbo in dramsko umetnost, kot mednarodno uveljavljeni operni kom- ponist in nenazadnje kot izobraženec in pedagog. Vprašam se, ali ste bili kdaj navzoči na predstavi pravljične opere E. Humperdincka Janko in Metka, vse- binsko preproste, glasbeno pa zahtev- ne opere wagnerjanskih razsežnosti, kamor pride tako sedemletni Janko za- radi 'Čarovnice' kot tudi sedemdeset- letna Metka zaradi svojega vnuka." Zmagovalna opera Vitje Avsca med drugim ni imela vsebinskega sinopsi- sa, kot ugotavlja v pisni oceni komisije Matjaž Barbo. Torej ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev razpisa, ome- nja Svete. Eden od članov komisije, Tomaž Habe, v prvem ocenjevanju sploh ni podal številske ocene. Po že zaključenem razpisu naj bi bil to storil, torej naknadno, s čimer bi lahko favo- riziral enega od kandidatov. Svete za konec opozarja še na dejstvo, da je bil natečaj razpisan za leto 2009 in ne za 2010 in naj bi trajal do 1. seprembra 2009. Rezultati so bili objavljeni janu- arja 2011. Kastelic zavrača očitke Kako nevsakdanji "timing" razpisa in sum manipulacije rezultatov ter dom- nevnega favoriziranja enega od kandi- datov komentira umetniški direktor Opere SNG Maribor Janko Kastelic? V pismu Svetetu se opravičuje zaradi za- mude rezultatov, ki "je nastala zaradi objektivnih razlogov" in "razume nje- govo razočaranje". Zavrača pa očitke o preferiranju katerega od kandidatov. Vsa prispela dela naj bi izpolnjevala kriterije, ocenjevalcem pa je bila pre- puščena končna odločitev. Kastelic meni, da je Opera SNG Maribor tudi v celoti spoštovala pravila razpisa, razen roka za oceno in objave rezulta- tov, za kar so se avtorjem opravičili. Ostaja kopica nedorečenosti, za- radi naknadnega dopisovanja števil- skega rezultata enega od žirantov, pa tudi objektivni razlogi za zamudo pri objavi rezultatov niso znani. Vseka- kor je škoda, da se redkih razpisov v nacionalnih institucijah lotevajo tako neprofesionalno. Ker je otroška in mla- dinska opera zares redek žanr pri nas, je škoda, ki jo tako slabo izpeljani raz- pisi povzročijo v profesionalnem smi- slu, še toliko večja. Z zanimanjem po vsem tem razpisnem kaosu pričakuje- mo prvouvrščeno "skladbo" - tako so jo v enem od dopisov nehote zminima- lizirali od prvotne opere za otroke in mladino v dopisu organizatorji razpi- sa. Avščevo delo ima preroški naslov Kdor upa, ne odneha. Nekateri so si v tej zgodbi res upali marsikaj. Gledališka kritika Diskretna manifestacija raz-ličnosti r Gledališče, kije hkrati politično in izrazito subtilno, lahko bi celo rekli, daje nežno do bolečine. (Arhiv Kaaitheatra) Sa-ns-titre-,a-pie-ce- for Fa-ustin Linye-kula-, kore-ografija- Ra-imund Hoghe-, ogle-d: gostova-nje- v Ka-a-ithe-a-tru (Bruse-lj), 27. 1. 2011 ANJA GOLOB Raimund Hoghe, bivši dramaturg Pine Bausch, zdaj že dolgo ustvarja lastne predstave, v katerih večinoma tudi nastopa. Slovenska publika se ga najbrž še dobro spomni, čeprav je od njegovega gostovanja v Cankarjevem domu s solom Meinwaerts minilo več kot desetletje, saj je bila to predstava, k i je spričo svoje neposrednosti nedvomno ostala v spominu. Njeno atmosfero je zaznati v večini Hoghejevih odrskih del, ki so sledila. Njegovo gledališče je hkrati politično in izrazito subtilno, lahko bi celo rekli, da je nežno do bolečine. Prav to nasprotje v predstavi Sans-titre (Brez naslova, tudi Brez papirjev, aluzija na ljudi, ki ostanejo brez dokumentov) ustvari temeljno gonilo napetosti, namenoma poudarjeno z elementar- no nasprotnostjo barve kože in ustroja telesa. Gre za dve popolnoma različni odrski prezenci, ki že v začetnem prizoru, v katerem prečita oder z nasprotnih smeri ter se na koncu srečata v ozadju, izrazito spomnita vsaj na eno razvpito referenco, Mapplethorpovo fotografi- jo "Ken Moody in Robert Sherman" iz leta 1984. Predstava sama se s tematizacijo barve kože ne ukvarja neposredno, Hoghe v svojih koreogra- fijah teme nasploh nagovarja tiho, diskretno, gledalcu pušča čas, da skozi meditativno trajanje prizorov razvije svoj pogled, medtem ko se pred njim oblikuje prepričljiva linearna odrska tvarina. Najmočnejši prizor predstave Sans-titre tako predstavlja četrt ure trajajoče polaganje kamenčkov, kar zveni v opisu skrajno banalno, na odru pa deluje docela presežno. Sprva Linyekula z njimi zaznamuje položaj svoje roke, noge, lego telesa, nakar jih prične polagati na telo. Skrčen in z glavo navzdol jih razloži po svoji hrbtenjači, nakar se telo vzgiba in po vseh štirih v sebi lastni logiki obide oder. Nekoliko kasneje ponovi na istem mestu v ospredju odra isto na svojem telesu, jasno zaznamovanem z grbo, Hoghe. V opisanem oziru je predstava, če za trenutek scela zanemarimo estetske in ostale gledališke komponente, res sijajna vaja v razpoznavanju in razumevanju različnosti brez kakršnekoli sodbe: ponujena je kot njena odrska manifestacija, s svojo jasno, do skrajnosti izčiščeno strukturo pa kljub počasnosti toka gledalca nikjer ne "izpusti". Ob predani izvedbi obeh nastopajočih velja na koncu izpostavi- ti še zavezanost igri, ki jo Hoghe tu morda poudarja še bolj kot v svojih drugih delih. Gledališče v Sans-titre izrazito dojema kot polje neskončnih možnosti, skozi katero dobiva igra spet podobo nečesa igrivega, otroško neobremenjenega. Že to je dosežek, ki ga je vredno videti. Ker obsega scenografija za predstavo, ki traja uro in četrt, eno običajno belo svečo, 18 kamenčkov, nabranih po raznih koncih sveta in srednje debel sveženj navadnih belih listov, so njena gostovanja po svetu organizacij- sko najbrž dokaj nenaporna. Vsaj toliko kot iz estetskih bi si bilo torej tudi iz vsebinskih razlogov želeti, da jo v gosteh kmalu dočakamo tudi pri nas. « © D N E V I K O M E D I JE 11. februar Z d i - 6, marec 2011 R O M A N C A P O S L E D N J I T E R M I N A { L ) T O R h O S E M B I L M R T E V S N G a r * » i j i M . P O N U D B A I N P O V P R A Š E V A N J E ™ ^ , , , ^ G A J A 5 , A R E S T A N T S K O P U H D R U Ž B A N A P O T I B E 8 0 P L O Č E N I O D P A D K I SLûvtjrhSkr.i Ljudsko bleda Ltéíe Celje www.slq-ce.si