URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Med živimi ali m e d m r t v i mi trupli Drago Jančar: To noč sem jo videl LUČKA ZORKO To noč sem jo videl je zgodba o izginot- ju zakonskega para Zamik, Veronike in Lea, med drugo vojno, pisana kot prvoosebni spomin petih likov roma- na: Veronikinega ljubimca, srbskega vojaka Stipeta, s katerim pobegne in z njim nekaj časa živi; zdravnika, pri- jatelja zakoncev Zamik, Nemca Hor- sta, ki prihaja k njima na družabne obiske na graščino na Podgorsko, kjer živita; Veronikine matere, ki na stara leta napol nora od strahot in starosti samo še sloni ob oknu in čaka hčerino vrnitev; hišne pomočnice Joži, ki je ži- vela z njimi in ki sluti resnico, čeprav je nikoli ne upa izreči; in končno par- tizana Jeranka, pred vojno prav tako pomočnika na graščini, ki je imel do Veronike grenko-sladek odnos in ki tudi edini pozna resnico o njuni usodi ter je v njej soudeležen. Vsem petim pripovedovalcem je skupno to, da jih v nekem trenutku obišče Veronikina podoba in v njih vzbudi potrebo po refleksiji časa, ki so ga preživeli z njo in njenim možem; ter to, da so vsi Veroniko na nek način ljubili. Veronika pa je tudi taka, da je ni mogoče drugega kot ljubiti, saj je tudi sama poosebljena ljubezen do živ- ljenja, ljubezen onstran ideologije, prin- cipov in sodb; tako močna ljubezen, da po eni strani življenje idealizirano, sko- raj histerično časti, po drugi strani pa ji zaradi njegove nepredvidljivosti in krutosti v očeh naseli žalost. Veronika na trenutke, verjetno tudi zaradi milje- ja vojne, ki pa skoraj ves čas razen na koncu pretanjeno ostaja nekje zadaj, kot grožnja, spomni na Kocbekovo Katarino v Črni orhideji tudi ona je femme fatale, ki si pravzaprav s svojo ljubeznijo onstran načel prisluži lastno usodo, ki pa si jo še najmanj zasluži. Fragmenti spominov so pretanjeno zloženi v celoto, ki se razkriva počasi in učinkovito. Skozi lastno pripoved se Novomeška založba Goga je predsta- vila novo knjižno bero. Ta vsebuje pe- sniško zbirko Andreja Medveda Vrtovi prispodob, žalobni lokvanji užitkov, sli- kanico Maje Smole Dordevič Gomazin- ci in štiri prozna dela Petra Rezmana, Zdenka Kodriča, Nine Kokelj ter dvo- jice Matjaža Pikala in Davida Šalamu- na. Predstavili so tudi zgoščenki. Vrtovi prispodob, žalobni lokvanji užitkov je 29. pesniška zbirka Andre- ja Medveda. Urednica Slavica Šavli se strinja s piscem spremne besede Deni- som Ponižem, ki je zapisal, da Medve- dova poezija prinaša pot do absolutne svobode. Medved je opozoril na naslov, ki je, tako kot deloma tudi njegova poezija, simbolističen. Vrtovi prispodob pome- nijo, v ne tako lepem prevodu, vegetaci- jo simbolov, je pojasni pesnik, ki svojo liriko vidi razpeto med več slogi, kot so simbolizem, dekadenca pa tudi goti- ka, barok in celo neoklasicizem. Gomazinci so delo Maje Smole Dor- devič, ki je svet domišljije prenesla v otroške pesmice, ki jim je dodala še svoje ilustracije. V slednjih se, kot je zapisala, izogiba "všečni sladkobno- sti". Po besedah urednika Damijana Šinigoja je avtorici slikanice, po pokli- cu biologinji, uspelo otrokom predsta- viti personificiran živalski svet, ki ni popoln, pač pa življenjski. Rezmanova knjiga Nujni deleži ozim- nice prinaša štiri kratke zgodbe, ki jih je, kot je zapisala Barica Smole v sprem- ni besedi, glede na dolžino, slikovitost opisov in podrobnosti mogoče opredeli- ti kot novele. Rezman je dejal, da je delo zanj predstavljajo izziv; za zbirko Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabu- la za najboljšo zbirko kratke proze, zato je bil pri pisanju tokratnih zgodb "pod pritiskom pričakovanj". Kodričev r o m an zavestno stavi na groteskne prijeme in zato svet po- litike in začinjanja predvolilnih gola- žev kaže v karseda neposredni luči in s pomočjo do karikature popačenih stranskih učinkov, je v spremi besedi zapisal Urban Vovk. Avtor je knjigo označil za politični triler, strinja pa se tudi z Vovkovo označbo "absurdeska". Protagonist romana je fant, ki po kon- čanem FDV dobi službo oz. funkcijo opazovalca volitev v Novem mestu, a se zaradi zapletov znajde v Straškem mestu, kjer naleti na različne politične mahinacije, je povedal avtor. Nina Kokelj se v p o e t i č n em ro- manu Slamnata dežela za razliko od prejšnjih del posveča bratski ljubezni. Knjiga po avtoričinih besedah ponuja izčiščeno pisanje, saj se je trudila, da ne bila nobena beseda odveč ter da bi bila vsaka zračna in eterična. Knjiga prinaša zgodbo ožgane ženske, ki skri- va svojo ožganino, vse dokler se ne čuti varne pred prijatelji. Ko je pripravljena odstreti rano, ta zaradi ljubezni izgine, je pojasnila Kokaljeva. Knjigo je ilustri- rala Maja Babič Košir. Dvojna parodija je skupno delo Matjaža Pikala in Davida Šalamuna. V knjigi v obliki pisem razpravljata o bo- lezni in ljubezni do nogometa in hoje pa tudi do drugih področjih, kot je li- AGENT * % I g » # - i A Predstavili so tudi novi roman Večero-vega no-vi-narja Zdenka Ko-dri-ča. teratura. Pisma sta sprva objavljala v časniku Večer, je povedal Pikalo, ki je knjigo označil za precej življenjsko. Ša- lamun je dodal, da sta pisanje iz heroiz- ma oz. pozicije kraljev - kralja Matjaža in kralja Davida - kmalu prizemljila na raven njunih realnih življenj. Na novinarski konferenci so pred- stavili še zgoščenki Bivališče brez časa Vlada Batiste in Jazzon VII. Album Bi- vališče brez časa je nastajal med leto- ma 2005 in 2007, Jazzon pa je osma zgoščenka, ki nadaljuje niz albumov z živimi posnetki finala velike nagra- de za najboljšo slovensko jazzovsko kompozicijo, ki so jo podelili avgusta 2010. (sta) V zaključku lanskega leta je izšla pesniška zbir-ka Hinka Jer-čiča z naslo-vo-m Pr-ebliski tr-enutko-v PETER REZMAN Pesnik jo je novembra predstavil v Kul- turnici Velenje in v začetku decembra še v knjižnici na Muti. Jerčič že deset- letja živi na Velenjskem, rojen pa je bil na Muti, zato izbor teh dveh krajev za predstavitev, tako kot zbirka sama, označujeta njegovo pesniško in živ- ljenjsko pot. Hinko Jerčič sodi v širok krog navz- ven neuveljavljenih slovenskih pesni- kov, kar pa ni posledica njegovega manj kvalitetnega pesništva, temveč predvsem dejstva, da kot avtor nikoli ni kazal velikih ambicij, da bi se v slo- venskem literarnem prostoru zaokro- ženo predstavil s svojim pesniškim opusom, ki je bil do nedavnega žal raz- tresen predvsem v "regionalnem revi- jalnem" tisku. Od letošnje jeseni ni več tako. Izšla je njegova pesniška zbirka Prebliski trenutkov. Ta samozaložba bi prav lahko utonila v poplavi podob- nih izdaj, če v resnici ne bi izstopala tako vsebinsko kot po skrbni in tudi neobičajni, ležeči obliki knjige. Bežen pogled na zgleden kolofon, vsaj kar se samozaložb tiče, razkriva, da se je Jer- čič izdaje lotil z vso skrbnostjo, saj je pesmi pred njihovo objavo jezikovno pregledal pesnik Jure Jakob in najbrž svetoval še kaj več, kar bi sodilo pod je- zikovni pregled. Njegov vložek se knji- gi pozna v kvalitetnem smislu, kot tudi skrbna vizualna podoba knjige, pod katero se je podpisala pesnikova hčerka, slikarka Anja Jerčič. Jerčič, čigar poezija se me občasno dotika vse od leta 1985, je zgodaj izri- sal svojevrsten, precej jasen in nekomp- GABRIJEL TOPLAK "Zgodbe, ki so pred vami, so nastale v 80-tih in 90-tih letih prejšnjega sto- letja in so odraz tedanjega življenja in načina razmišljanja. Vsaka izmed njih bi lahko bila resnična, vendar so izmiš- ljene in podobnosti zgolj naključne. To predvsem zato, ker so vzete iz resnič- no možnega življenja in v mnogih od njih je delček mojih lastnih doživetij. Ugotovili boste, da so prav vse ljube- zenske vsebine. Bile so namreč napi- sane namensko oziroma po naročilu revije, ki je zgodbe s takšno vsebino objavljala, predvsem pa so bile name- njene mlajšim bralcem, čeprav njih vsebina pogosto obravnava zrele, odrasle teme. Morda jih boste prebi- rali pred spanjem, morda kje na dopu- stu v prijetni senci, morda vam bodo popestrile nedeljski popoldan. Za takš- no branje so tudi namenjene. Kot re- čeno, bodo mlademu bralcu odkrile zamotanost življenja, ki ga morda še čaka. Starejši bodo ugotovili, da so marsikaj iz njih že doživeli. In tudi to je njihov namen. Če boste knjigo odlo- žili s prijetnim občutkom in si jo mo- goče čez čas spet zaželeli vzeti v roke, je moj namen dosežen. In to so resnič- no tiste 'dozorele sanje', ki sem jih sa- njala, ko so zgodbe nastajale, jih zbrala in izdala v knjigi," je v uvodu knjige, ki je izšla konec lanskega leta pri založbi liciran pesniški izraz. Z besedami je racionalen, na meji minimalizma in pogosto se hote ali nehote spogleduje s haikuji. Po branju prevlada občutka, da pri njegovem pesnjenju nikoli ne gre za v naprej načrtovano poetiko, ki bi bila plod razmišljanja in dodelave, temveč gre resnično za prebliske in navdihe, v katerih se spretno izogne klišejskim izpeljavam, čeprav se pogo- sto giblje na njihovem robu. Vsebinsko so njegove pesmi pretež- no odsev (družbenega) dogajanja, zato tudi vedno po svoje angažirane, ven- dar brez globokoumnih moraliziranj ali iskanj rešitev, ki jih seveda ni. Zgolj opazuje, beleži in na tej ravni se zdi, da se srečuje s svojo drugo veliko umetniš- ko ljubeznijo, fotografijo. V njegovih ciklih, ki segajo desetlet- ja nazaj, do leta 1970, se je vedno našla, skoraj "do bolečine" iskrena ljubezen- ska pesem. Najnovejše pesmi (iz kate- rih je izbor objavljen tudi v Hotenjih 19, 2009), pa so ob vseh prepoznanih značilnosti oplemenitene z "novostjo", modrostno linijo, ki ne pade na raven deljenja nasvetov za življenje. Pesmi obvisijo na robu poezije, pogosto igri- vo, hudomušno ali tudi s kančkom ci- nizma. Za Jerčičeve pesmi je zaradi naštete- ga mogoče reči, da so originalne in so se razvile znotraj te, za pesnika značil- ne (ne)poetike ter so odmaknjene od včasih skoraj poplavnega toka vsakovr- stnih poezij, ki se ravno v "obrobnih pesniških pokrajinah", kjer biva pe- snik Jerčič, staplja v precej podobno si množico pesemskih poskusov. Hinko Jerčič je vedno iskal izvirnost, ne da bi opozarjal nase, pač pa da bi na ta način opazili pesem samo in vse, kar ta bral- cu prinese s sabo. Ali kot v pesmi zapi- še: To ni pesem. / Je izvir bistre vode / visoko v bregovih, / daleč nad ukro- čeno reko. Salomon iz Ljubljane, zapisala avtorica Fanika Požek. Sicer pa je B e l o k r a j n ka Fanika Požek iz Črnomlja znana tekstopiska pesmi in verjetno ni ljubitelja narod- nozabavne glasbe v Sloveniji, ki je ne bi poznal. Je avtorica več kot 600 pesmi, ki jih je napisala in m n o ge so bile uglasbene ter tudi nagrajene in deležne številnih priznanj. Kot 15-letna je napisala pesem Deželica sonca in grozdja, Lojze Slak jo je uglas- bil, pesem je postala že skoraj ponaro- dela, kot tudi številne druge, in njena pot je bila začrtana. Še danes je pre- pričana, da bi se s to pesmijo njena pot pisanja besedil končala, če njenih pesmi ne bi začel igrati prav ansam- bel Lojzeta Slaka. O samem delu Fa- nika Požek pravi: "Besedila pišem za narodnozabavno glasbo, saj mi je tovrstna glasba najbolj blizu. Zelo po- membno pa je, da so besedila ljudska in da gredo v uho." Kot smo že ome- nili, je za svojo 40-letno ustvarjalno delo prejela številna priznanja in na- grade, med temi velja omeniti tudi nagradi dr. Feryja Souvana za življenj- sko delo ter nagrado Marjana Stareta za kakovost pisanja besedil. A poleg besedil pesmi so v knjigi Dozorele sanje objavljeni tudi soneti, kar šest jih je, Sonet ljubezni, pa soneti vseh letnih časov in Prva ljubezen in še de- vetnajst njenih zgodb. kristalizirajo liki in kompleksni odno- si med njimi, čez vse pa je razprostr- ta temna koprena časa, v katerem so žrtve vsi in v katerem majhne hudobi- je in napake povzročajo katastrofalne učinke. Pripovedni postopek je bolj kot opisovanje in kadriranje refleksiv- no pripovedovanje, veliko je izpisanih spoznanj, ki bi jih drugače bralec sam dojel preko zgodbe, a za prvoosebno pripoved je tak način učinkovita izbi- ra. Morda se za kanček prevečkrat po- samezne stvari ponovijo in morda gre pripoved v refleksiji tu in tam za kan- ček predaleč s komentarji in življenjski- mi resnicami, tudi motivika in zgodba sta nekoliko predvidljivi (a v okviru te teme fabula drugačna pač ne more biti), vendarle pa je ideja romana, stroj zgodovine, ki melje posameznike, izde- lana tako učinkovito, da bi težko na- vedli kak resnejši očitek. Jezik romana je, poetično rečeno, obala brez čeri; tok pripovedovanja je ugoden veter, ujet v bralčeva jadra: do konca pridemo kot blisk. Spretnost, ki bi si jo želel vsak, ki piše, in za katero je hvaležen vsak, ki bere. Pred nami je torej še ena zgodba, ki je opomnja času; opozorilo, ki ni niko- li odveč: paziti se ideologije, ki je pre- tresala in še vedno pretresa Evropo in svet in ki nove mlade ponovno zapira v svoj objem o tem je potrebno razmiš- ljati zdaj in ne, ko bi lahko bilo (spet) že prepozno, in zato je To noč sem jo videl lahko aktualen roman tudi za mlade, ki nas sicer to, kdo in kaj komu kje zakaj partizani in Nemci, čustveno bolj ali manj ne zadeva kaj veliko. A je neka milost v takih zgodbah: kljub mrzkemu kapitalizmu se lahko vpra- šamo, ali bi svoj osovraženi čas res zamenjali za čas, ko si namesto med živimi hodil med mrtvimi trupli. Ve- ronika bi v našem času verjetno svoje življenje izživela in bila bolj ali manj srečno dekle, ženska in starka. Kritiki našega časa radi porečejo, da mi v tr- LJf L)id [JJIL ¡Li ¿ ï U t t l C j L fsm ro VIDEL Mo-dri-jan, 2010 Kljub mr-zke-mu ka-pi-ta-li-zmu se- lahko vpr-a-ša-mo, a-li- bi- svoj osovr-a-- že-ni- ča-sr-e-sza-me-- nja-li- za- ča-s, ko si- na-me-sto me-d ži-vi-mi-h-odi-lme-d mr-tvi-mi- trupli- govinah hodimo med živimi trupli; a je pomisel, da hodimo med mrtvimi, še vseeno strašnejša, kajti upanje, da z branjem in razsvetljevanjem ponov- no najdevamo lastno živost kot živi, še vedno je, medtem ko, če si enkrat res tlačil mrliče med begom pred komer si bodi že, je to upanje jalovo in odda- ljeno. Pri novomeški Gogi od proze, lirike pa vse do glasbe Hi-nko- Jerči-č na predstavi-tvi- svo-ji-h pesmi- v velenjski- Kulturni-ci- (Sebastijan Kurmanšek) Preblisk desetletij Zgodbe, pesmi, soneti