URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Z učinkovito komunikacijo do zdravja Če bomo znali komunicirati, bomo imeli pri delu manj težav, v okolici bomo bolj priljubljeni, sami bomo bolj zadovoljni, zato bolj uspešni in zdravi NATAŠA VIDNAR, DIPL. M. S., UNIV. DIPL. ORG. ZD MARIBOR Komu-nikacija, etika, medosebni odno- si so ena sama tema: komu-nikacija, kajti komu-nikacija je živ-ljenje. Vse, kar se med nami dogaja, se dogaja za- radi komu-nikacije. Če je ta dobra, so dobri odnosi; in če so dobri odnosi, se razblini potreba po obrav-nav-anju- etič- nih v-prašanj. Zav-edati se moramo, da v- v-seh si- tu-acijah izhajamo iz sebe, in kar nare- dimo, je odsev- naše osebnosti, zato je pomembno, da si lju-dje postav-imo zdra- v-e temelje naše samozav-esti in lastne pomembnosti in damo tu-di dru-gim prav-ico, da naredijo tako. Šele, ko spo- znamo sebe, lahko razu-memo dru-ge, se jim približamo, sev-njih v-živ-imo in podamo kritiko, če je potrebno. Sv-ojo s a m o p o d o bo si gradimo sami. Pri tem n am pomagajo okolje, v-zgoja in dejav-nosti, s katerimi se u-kv-arjamo. Temelji na primerjav-i z dru-gimi lju-dmi. Če samopodoba v- po- zitivnem ali negativ-nem smislu- zelo odstopa od realne podobe, je mote- na komu-nikacija. Slaba komu-nikacija v-odiv-nesporazu-me in konflikte. Ko spoznamo elemente u-spešne ko- mu-nikacije, lahko v-adimo in izboljšu-- jemo sv-oj način sporazu-mev-anja. Če bomo znali komu-nicirati, bomo imeli pri delu- manj težav-, v- okolici bomo bolj prilju-bljeni, sami bomo bolj zado- v-oljni, zato bolj u-spešni in zdrav-i. Ne kaj, ampak kako Na področju- zdrav-ljenja in zdrav-stv-e- ne nege postaja u-činkov-ita komu-nika- cija s pacienti v-se pomembnejša. Za v-se, ki delajo v- zdrav-stv-u-, je nu-jno, da poznajo osnov-ne značilnosti komu-nici- ranja in dejav-nike, kiv-pliv-ajona to, ali bo komu-niciranje u-spešno ali ne. Medosebna komu-nikacija označu-je interakcijo neke osebe z dru-go. Je osno- v-a za zdrav-stv-eno oskrbo, ne glede na mesto posameznika v- zdrav-stv-eni u-reditv-i in ne glede na zdrav-stv-eno disciplino. To pomeni, da u-spešna ko- mu-nikacija v-odi do boljših in v-išje postav-ljenih standardov- zdrav-stv-ene oskrbe. Namen komu-nikacije je biti slišan in priznan, razu-mljen in sprejet. Lju-d- je komu-niciramo, da bi se dru-žili, izra- zili sv-oje potrebe, sv-oje želje in da bi dali du-ška sv-ojim ču-stv-om. Komu-ni- ciramo, da bi spodbu-dili akcijo, da bi v-pliv-ali na dru-ge, da bi se v-edli na do- ločen način. Dobra in u-spešna komu-nikacija v-odi k sporazu-mu- in dobremu- poču-t- ju- na obeh straneh, pa čeprav- njena v-sebina ni razv-eselju-joča, čeprav- mo- ramo sporočiti slabo nov-ico, izreči kri- tiko. Pomembno je, kako to naredimo. Zelo dobro v-emo, kdaj je bila naša ko- mu-nikacija u-spešna. Preplav-i nas obču-- tek u-godja in zadov-oljstv-a, celo ponosa in samozav-esti, dobimo sv-ež zagon in se lotev-amo nov-ih nalog. A kaj, ko ni v-edno tako. Uspehi so redki, ker smo si med seboj tako zelo različni in ker imamo različna merila o v-sem. Tu-di zato, ker danes živ-imov-nenehnem po- manjkanju- časa in se ne znamo u-stav-i- ti in si v-zeti čas za temeljit pogov-or. Ob današnjem silnem napredku- je za nas potrebno še mnogo dru-gih stv-ari, ki jih zanemarjamo: toplina doma, iskre- nost, prijateljstv-o, smeh, kolegialnost na delov-nem mestu-, sproščena komu-- nikacija... Sti-ki-, odnosi-i-nobčutki- Skriv-nost dolgega in zdrav-ega živ-ljenja je bila razkrita že dav-no v- preteklosti. Zagotov-iti je treba samo tri stv-ari: • v-eselje, radost, smeh, dobro v-oljo, • počitek za telo in du-ha po napornem delu-, • zdrav-o in zmerno prehrano. Večina lju-di, ki ima probleme, je slabov-oljnih, neprestano tožijo, da so u-tru-jeni, redki si mirno priv-oščijo topli obrok hrane v- prijetni dru-žbi. V živ-ljenju- so trenu-tki, ko se u-stav-i- mo in se zav-emo samega sebe in lju-di okrog nas, to so trenu-tki streznitv-e. Na- stopijo po nav-adi nenadno, nepričako- v-ano in nas zalotijo nepriprav-ljene. V v-seh plasteh živ-ljenja imajo lju-dje po- dobne probleme. Pehajo se za v-isoko zastav-ljenimi cilji in se oklepajo sodob- Ljudje komuni-ci-ramo, da bi- se druži-li-,i-zrazi-li-svoje potrebe, svoje željei-nda bi- dali- duška svoji-m čustvom. (Janko Rath) Sti-ki- z ljudmi- pov-zroči-jo na-sta-ja-nje odnosov-. Odnosi- ustv-a-ri-jo občutke, občutki- pa- ustv-a-ri-jo počutje nih v-rednot: denar, u-gled, moč ... Naj- pomembnejše med njimi, zdrav-ja, se zav-ejo, ko se sprev-rže v- bolezen. Nenadoma opazimo, da se v-se v-rti okrog nas. Nenadoma se zav-emo, da je v-se odv-isno od lju-di, tu-di od posame- znika. Opazimo, da pov-sod, v- sv-ojem zasebnem živ-ljenju-, med znanci, prija- telji,v-slu-žbi, stopamov-stike z lju-dmi. Ti stiki pov-zročijo nastajanje odnosov-. Odnosi u-stv-arijo obču-tke, obču-tki pa u-stv-arijo poču-tje. Komu-nikacija je v-eč kot zgolj izme- njav-a besed. Je proces,v-katerem v-sak- do hkrati prejema, pošilja, interpretira in sklepa. Nima ne začetka ne konca. Vsaka oblika komu-nikacije v-klju-ču-je lju-di, ki dru-g dru-gemu- pošiljajo sim- bole, na katere so pritrjeni določeni pomeni. S komu-nikacijskimi spretnostmi nismo v-si obdarjeni, gre za spretnost, ki se je moramo nau-čiti. Medosebna komu-nikacija je neločljiv-o pov-ezana z medosebnimi spretnostmi, ki jih po- sameznik nu-jno potrebu-je, da lahko u-činkov-ito komu-nicira s sočlov-ekom ali sku-pino dru-gih lju-di. Klju-čni ele- ment je samozav-edanje, ki prodira v- v-sako mikrokomponento medoseb- nih odnosov-. Med te komponente pa sodijo toplina, sprejemanje, pristnost, empatija, poslu-šanje, odziv-anje. Komu-nikacija je eno od najbolj ra- ziskanih področij člov-ekov-ega v-ede- nja. V resnici smo v-si lju-dje pov-prečni, imamo dobre in slabe lastnosti. Dru-g dru-gemu- smo potrebni in brez dra- gega ne moremo in ne znamo živ-eti. Posledice slabe komu-nikacije so neza- dov-oljstv-o in neu-spešnost, slabi odno- si, celo konflikti. Kadar se pojav-ijo problemi, ne glej- mo dru-gih in ne zv-račajmo kriv-de za nesporazu-m nanje. Obrnimo pogled v-ase, kajti najv-ečji sov-ražnik smo si m i sami, ker trdov-ratno v-ztrajamo pri sv-ojih pogledih, predsodkih, posp- lošev-anjih. Čim v-eč pozitiv-ne energije bomo v-ložili v- odnose in komu-nikaci- jo, tem manj ov-ir nam bo treba prema- gov-ati. Srčna zel za lajšanje težav s srcem Ko se zima poslavlja in se nakazujejo prvi obrisi pomladi, je čas, povezan z ljubeznijo in srcem. Včasih so verjeli, da v srcu biva duša, in še danes rečemo, da svoje drage nosimo v srcu DR. JANKO RODE Danes bomo spoznali zelišče, ki ima srcev-sv-ojem imenu-. Deljenolistna sr- čnica (Leonu-ru-s cardiaca) ali srčna zel u-prav-ičeno nosi tako ime, saj so jo od nekdaj u-porabljali za lajšanje težav- s srcem. Zelišče izv-ira iz osrednje Azije, v-endar se je po trgov-skih poteh sred- njega v-eka razširilo po v-sem sv-etu-. Čislali so ga zaradi mnogih dobrih u-činkov- na poču-tje in zdrav-je. Botanično spada v- dru-žino u-stna- tic, kjer najdemo tu-di meliso in meto. Ima značilno štirirobo steblo, ki je le malo razv-ejano in zraste tu-di meter in pol v-isoko. Dlanasto deljeni listi z glo- boko nazobčanimi listnimi ploskvami so nasprotno razv-rščeni v-zdolž stebla. Spodnji listi so v-ečji in imajo manj krp, zgornji so bolj narezani in manjši. Na zgornjem delu- poganjkov- so v- zalistju- razv-rščeni majhni cv-etov-i z u-mazano rožnatimi cv-etov-i, podobnimi mrtv-i kopriv-i, ki so rahlo dlakav-i. Sku-paj z listi tv-orijo nekakšno klasasto socvet- je. Cv-eti poleti. Za ženske težave Lju-dsko poimenov-anje zelišč pogosto nakazu-jeu-či-nkedoločenega zelišča. Po- su-šeno cv-etoče zelišče srčnice pomirja močno u-tripanje srca in obenem krepi srčno mišico pri starostno opešanem srcu-. Delu-je pomirju-joče na osrednje živ-čev-je, prepreču-je nerv-ozno u-tripa- nje srca in splošno nerv-ozo. Alkoholni izv-leček ima podobne u-činke kot bal- drijanov-e kapljice. Uporabljali so jo tu-di za u-rejanje krv-nega tlaka in pod- porno zdrav-ljenje čezmernega delov-a- nja žleze ščitnice. V čajnih mešanicah u-reja prebav-ne motnje, zmanjšu-je na- penjanje in krče prebav-il. Posebno poglav-je je u-poraba srčni- ce v- pov-ezav-i z ženskimi težav-ami. Dobro so jo poznale zeliščarice, ki so pogosto bile tu-di babice. Ker zmanjšu-- je krčenje gladkega mišičja, lajša krče pri menstru-aciji. Krepi maternico in zmanjša težav-ev-nosečnosti, ki so po- v-ezane z nerv-ozo. Na Kitajskem so jo u-porabljali v- mešanici zelišč za prepre- čev-anje zanositv-e. Čezmerna u-poraba pa lahko pov-zroči tu-di splav-. Pri žen- skah v- zrelih letih zmanjšu-je težav-e, ki se pojav-ijo v- menopav-zi. Izv-lečke srčnice danes u-porabljajo v- zdrav-ilih za omenjene težav-e. Opozoriti v-elja, da stik z rastlino lahko pri preobču-tljiv-ih lju-deh pov-zroči v-netje na koži. Srčnico u-porabljajo tu-div-homeopatiji. Po zna- čilnem postopku-, ki ga imenujejo po- tenciranje, iz sv-ežega zelišča izdelujejo zdrav-ilne priprav-ke. Te priporočajo pri težav-ah s srcem, pri zaostali menstru-a- ciji in za zdrav-ljenje težav- s ščitnico. Za čaji-nza okras Sorodnica srčnice - sibirska srčnica (Leonu-ru-s sibirica) je čislana v- tradici- onalni kitajski medicini. Najpogoste- je jo u-porabljajo samostojno in jo le redko mešajo z dru-gimi zelišči. Po raz- v-rstitv-i tradicionalne kitajske medici- ne spada med grenke in rahlo hladne droge. S takimi u-rejajo meridiane, ki prečkajo mehu-r, osrčnik in jetra. Z njo zdrav-ijo zaostale menstru-acije, popo- rodne bolečine in pospešijo odv-ajanje v-ode, kar zmanjša v-netja. V ku-linarične namene so u-porab- ni cv-etov-i srčnice. Poznav-alci z njimi aromatizirajo različne ju-he in priku-he z lečo ali dru-gimi stročnicami. S cv-e- tov-i lahko priprav-imo oku-sen domač čaj ali jih primešamov-čajno mešanico za oku-s in lep v-idez. V preteklosti so v- Angliji cv-etov-e u-porabljali pri izde- lav-i piv-a. Srčnica je lahko zanimiv-a tu-di kot trajna okrasna rastlina. Z močno zele- nimi listi in pokončnimi stebli spada v- ozadje zeliščnih gredic. Ni posebno zahtev-na. Dobrou-spev-av-manj zalo- ženih tleh, tu-div-polsenci. Zahtev-a le nekoliko v-lažno podlago ali redno zali- v-anje poleti. Ponekod raste podiv-jana v- narav-nem okolju-. Srčna zel zraste tudi- meteri-npol vi-soko, na zgornjem delu poganjkov so razvrščeni- majhni- umazano rožnati- cvetovi-. (Janko Rode)