URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Pogajanja namesto spopadov L Nihče ne ve, ali je miren konec tedna mogoče pripisati utrujenosti protestnikov in njihovih nasprotnikov, med katerimi so prevla- dovali plačanci in policisti, ali pogajanjem med oblastmi in predstavniki opozicije, ki so se pričela v soboto. (Reuters) DANES Pe-tra Vidali Brez bomb Nocoj bo država izbranim umetnikom podelila Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Vsaj do nedelje noben medij ni objavil imen nagrajencev. Tudi tisti, ki so v preteklih letih hoteli biti prvi in so svoje "raziskovalno novinarstvo" opravičevali s "pravico javnosti do obveščenosti", so menda spoznali, da ekskluzivne razglasitve ne dvigujejo ne naklad ne ugleda. Prvenstvo si bo tokrat prvič res lahko pripisal Upravni odbor Prešernovega sklada, z njim pa tudi ugotovitev, da težko vzdrže- van sistem varovanja skrivnosti služi izključno vzdrževanju videza pomembnosti odbora samega. Zaslužnim umetnikom gotovo ne, saj so bili v letih, ko nominacije niso bile skrivnost, bistveno bolj javno prisotni. Zdajšnja tišina pred razglasitvijo žal ni, kot misli odbor, suspenza polno pričakova- nje, ampak čisto navadna nezainteresiranost. Kulturna politika ima v ohranja- nju institucije državnih nagrad za umetnike seveda dober alibi. Ko je lani slavnostni govornik na proslavi trdil, da država ne ceni umetnikov, je lahko ministrica za kulturo odgovorila: če jih ne bi cenila, jim ne bi podeljevala nagrad. Govorec je v svoj dokaz naštel nerešene infrastrukturne probleme in ignoranco države ob provokaciji Slavoja Žižka, češ da bi bilo treba za preporod slovenske umetnosti 7. februarja zvečer pod Cankarjev dom podstaviti bombe, ministrica pa odgovarja z naštevanjem slovenskih umetniš- kih kvalitativnih in kvantitativ- nih presežkov ter s tezo, da te presežke vendarle omogoča infrastruktura. Ta naj torej ne bi bila tako slaba, da bi bilo treba nanjo metati bombe. Res ne, ker tudi brez bomb poka po vseh šivih. Ministrstvo za kulturo je sicer pripravilo nekaj ukrepov, ki naj bi doprinesli k večji fleksibilnosti, varnost pa prerazporedili tako, da bi je malo vzeli javnim zavodom in dali ustvarjalci. Prvi seveda izsiljujejo ohranjanje stanja, drugi so za zdaj dosegli zgolj to, da jim, če jim je recimo uspelo izdati knjigo, država ne bo vzela statusa zaradi prekoračitve cenzusa. Ampak če lahko ministrica v zagovor ukrepa "hudomušno" pripomni, da honorar za knjigo običajno itak ne presega menedžerske plače, bi se morala nemudoma nehati hvaliti s skrbjo za ustvarjalce. Direktor slovenske državne pošte si je k predpisani plači vsak mesec pripisal več, kot dobi Prešernov nagrajenec po državnem ceniku za pesniško zbirko. Iskrene čestitke. Po-datki kaže-jo-, da je- zrak nad Slo-ve-nijo- vse- bo-lj o-ne-snaže-n. Ozračje- me-d Slo-ve-nci tu-di! LEVO SPODAJ Po- trinajstih dneh protestov so- predstavniki o-po-zicije ino-blastiv Egiptu ko-nč-no- sedli za skupno- mizo- VOJISLAV BERCKO MATIJA STEPIŠNIK Kamni so ostali na tleh, granitne kocke zakopane na osrednjem kairskem trgu Tahrir, noži za pasom. Po dolgih dneh negotovosti in silovitih spopadov med nasprotniki in zagovorniki egiptovske- ga predsednika Ho-snija- Muba-ra-ka- se je na ulice Kaira in drugih večjih se- vernoegiptovskih mest vrnila podoba varljivega miru. Včeraj so odprla vrata številne trgovine, prvič po skoraj dveh tednih so bile odprte tudi banke. Ceste so zatrpane z avtomobili kot pred 25. ja- nuarjem, ko se je začela vstaja. Zdi se, da se Egipt vrača v tirnice normalnega življenja. Nihče ne ve, ali je m i r en konec tedna mogoče pripisati utrujenosti protestnikov in njihovih nasprotni- kov, med katerimi so prevladovali pla- čanci in policisti, ali pogajanjem med oblastmi in predstavniki opozicije, ki so se pričela v soboto. Takrat so sedli za skupno mizo predsednik vlade Ahmed- Ša-fik in voditelji protestov, ki so se po- govarjali predvsem o tem, kako dopu- stiti, da se predsednik Mubarak častno umakne s položaja. Ena od možnosti naj bi bila, da odide na zdravljenje v Nemčijo, oblast pa preda vladi in pod- predsedniku Oma-rju Sulejma-nu. Ta se je z voditelji opozicijskih strank, tudi vplivnega Muslimanskega bratstva, se- stal včeraj. Dogovorili so se za obliko- vanje posebnega odbora, ki naj bi do marca pripravil spremembe ustave in zakonodaje, o končanju izrednih raz- mer, ki trajajo že od leta 1981 in dajejo policiji skoraj neomejena pooblastila, ter o večji svobodi medijev. Toda prebo- ja niso dosegli. "Naše zahteve ostajajo iste. Vlada na večino ni odgovorila ali pa le površno," je po sestanku dejal predstavnik Mu- slimanskega bratstva Esa-m a-l Aria-n. Muslimansko bratstvo je zato predla- gane reforme označilo kot nezadost- ne, prav nič pa jih ni ganilo niti to, da je podpredsednik Sulejman, prej vodja obveščevalne službe, povedal, da se ne namerava potegovati za predsedniški položaj. Kot jih ni zadovoljilo tudi to, da je v soboto odstopil vrh Mubarako- ve Nacionalne demokratske stranke s sekretarjem, predsednikovim sinom Gamalom Mubarakom na čelu. Hoče- jo odhod predsednika Hosnija Mubara- ka in nič manj. "Dobro je, boljše. Začela so se pogajanja" "Slišimo, spremljamo, kaj se dogaja. Dobro je, boljše. Začela so se pogajanja opozicije, tudi muslimanske bratovš- čine, s podpredsednikom Omarjem Sulejmanom. Je neki napredek," po te- lefonu iz Kaira, s trga Tahrir, sporoča farmacevt d-r. Ahmed- Sleem. Ekspre- sno pristavi, kar ostaja nesporno vsak naslednji dan vstaje: "Mubarak mora oditi. Kamorkoli. Naj gre! Naj zapusti državo, ki jo je počasi mučil, ubijal ... Dotlej ne gremo, nikamor! To je pogoj. Na Tahrirju bomo proslavili padec re- žima." Središče Tahrirja je osvoboje- no ozemlje Egipta po Mubaraku, zdaj se mora razširiti po vsej deželi. Okoli trga osvoboditve so še vedno razpore- jene vojaške sile, ki nadzorujejo vse ključne vpadnice do njega. Dalje jim protirežimske skupine ne pustijo, ne želijo, da jim vojska vzame, "ukrade" trenutek, ko bo avtokratska oblast ka- pitulirala. Protesniki ostajajo v stalni pripravljenosti, da jih lahko ponovno napadejo fronte Mubarakovih plačan- cev, ki so izzvali krvave spopade mi- nulo sredo, a so medtem izgubili moč. Na Trgu osvoboditve vztrajajo tudi po- noči, grejejo se ob ognjih, mame, ki so imele s seboj tudi otroke, so malčke odnesle domov, zdaj je lažji dostop do vode in hrane, ki ju tja prinašajo trgov- ci. Solidarnost le raste, pravi sogovor- nik, včeraj so muslimani in kristjani skupaj prepevali domoljubne pesmi, molili za "uspeh revolucije, za upanje, svobodo". "Zadeve so se nekoliko umirile. A ostajamo pripravljeni, kot da je jutri lahko vojna," pravi Ahmed. Iz ozadja so se slišali vzkliki proti diktatorju Mu- baraku. Zastave spet plapolajo v zraku, poskus režima v sredo, da jih zlomi s programirano akcijo nasilja, je propa- del, protestniki proti režimu ostajajo odločni, močni in neomajni. "Svet je lahko videl, da so pripravljeni za obsta- nek na oblasti pretepati, ubijati svoje ljudi, maltretirati tuje novinarje, zas- traševati vse po spisku. To je njihova sramotna osebna izkaznica. Najbrž so voditelji sveta le spregledali, kaj se do- gaja, slišali, da je glas ljudstva močan, neomajen, da zasluži svobodo. Ljudstvo je enotno, da ne bo več trpelo jarma zlo- činskega režima. Edina alternativa za njih je, da nas režim vse pobije, ker smo se zatrdno odločili, daje dovolj. Priprav- ljeni smo umreti, biti mučeniki za svo- bodo." Energija je spet rasla, svet je bil svetlejši. "Do normalnosti je še daleč," opozarja Ahmed. Ker normalnost bo prineslo svobodno sonce, ko bo drža- va zadihala v demokraciji, je prepričan. "Ponoči se še slišijo streli, a redkeje. Po- samični provokatorji so skušali še za- netiti spore, a ne morejo nas razbiti. Premočni smo, preveč ljubimo Egipt, da bi zdaj popustili. Še naprej smo vsi Egipt. Egipt prihodnosti. Imamo jo, na naši strani je. Dvainosemdesetletni sta- rec in njegovi zavezniki so preteklosti. Režim se pogaja z opozicijo, počasi spo- znava, da je poražen. A dokler ne odide Mubarak, ni konec. Ni konec! Spremem- be v njegovi stranki niso dovolj. Niti ni dovolj, da gre Mubarak, nasledijo pa ga Sulejman in vojaško-obveščevalne strukture, sistem mora razpasti v ru- ševine. In nastati nov, demokratičen." Govoril je in govoril, spet navdahnjen, poln upanja. Te dni so se že večkrat po- klonili žrtvam, ki jih je zahteval boj za svobodo. Odšli so kot heroji. Vsaj 350 jih je pokopal val nasilja, poškodova- nih je tisoče, a mnogi med njimi so se obvezani, pokrpani že vrnili v prve vrste. Koalicija modrosti Protestniki poznajo scenarije, ki jih preigravajo za umiritev krize egiptov- ski politični vrh in pa zahodni zave- zniki. Sulejman je skupaj z vojsko, ki je bila od nekdaj pomemben dejavnik tamkajšnje družbe, de facto postal klju- čen človek oblasti. A kot pove Ahmed, se ga m n o gi bojijo. Je preračunljiv, hladnokrven, inteligenten obveščeva- lec, v boljši politični formi je kot Mu- barak, očitno ga je tudi zahod izbral za arhitekta "tranzicije". A po mnenju Egipčanov je do volitev potrebna ne- kakšna vlada narodne enotnosti, koa- licija modrosti, ki bi preprečila, da bi oblast prevzela vojska skupaj z doma- čimi milijarderji, ki jih je rodil Muba- rakov sistem. "Oni se bojijo menjave oblasti, tresejo se, ker bi morali, če bo pravica zmagala, končati pred sodišči. Kradli so državo, kradli so nam vsem, da so oni živeli kraljevsko. Čakamo! Ko bo objavil, da sestopa, bo Kairo zajel največji val navdušenja v zgodo- vini. Ostani zdrav, vrni se takrat, pro- sim, skupaj bomo slavili," konča. Uresničena želja: Pahor gre tudi k Obami Zadnji dan tridnevnega delo-vnegao-biskav ZDA se bo- premier Paho-r v Beli hiši po-go-varjal tudi s predsedniko-m Obamo- MATIJA STEPIŠNIK Bo-rut Pa-ho-r, predsednik slovenske vlade, danes začenja tridnevni delov- ni obisk v Združenih državah Amerike in ravno za zadnji dan, za sredo popol- dan, je napovedano njegovo srečanje z ameriškim predsednikom Ba-ra-cko-m Oba-mo- v ovalni pisarni Bele hiše. Urad- no potuje prek luže Pahor na povabilo ameriškega podpredsednika Jo-sepha- Bid-na- in pričakovati je, da bo srečanje slovenskega premiera z Obamo vljud- nostne narave, kratko, brez udarnejših skupnih sporočil. Celotno potovanje v ZDA je, tako premierov kabinet, name- njeno krepitvi dvostranskih odnosov in strateškega dialoga med državama o pomembnih mednarodnih vprašanjih, tudi na področju Zahodnega Balkana. Nedvomno bo beseda tekla o vojni v Afganistanu, pri čemer pri nas vsesko- zi poteza burna razprava o umiku vo- jakov izpod Hidokuša, Američane pa resno zanima tudi kriza evra, o čemer bo imel Pahor, ki je bil konec tedna na vrhu EU, sveže informacije. V odnosih na relaciji uradna Ljubljana-Washing- ton ni posebnosti ali odprtih vprašanj. Slovenija je posebej za časa mandatov zunanjega ministra Dimitrija- Rupla- vo- dila izrazito proameriško zunanjo po- litiko, pa tudi sicer je kot mala država nagnjena k realistični doktrini medna- rodnih odnosov, k zasledovanju svojih interesov s kooperativnim odnosom do velesil. ZDA so bile eden od ključ- nih zakulisnih (so)arhitektov arbitraž- nega sporazuma. Novico, da se je Pahor o obisku Bele hiše že predlani decembra pogovarjal s tedanjim odpravnikom poslov na ame- riški ambasadi v Ljubljani Bra-d-leyjem Fred-no-m, je razkril Wikileaks. Na mizi naj bi bila takrat ponudba, da Sloveni- ja v zameno za srečanje Pahor-Obama sprejme zapornika iz Guantanama, a sta tako Pahor kot zdajšnji ameriški ve- leposlanik v Ljubljani Jo-seph Musso-me- li zanikala takšno vezano trgovino. Iz depeše sicer izhaja še, da je Pahor izra- zil naklonjenost, da bi drugi blok jedr- ske elektrarne Krško gradil ameriški energetski gigant Westinghouse. Pahor ne bo prvi slovenski predsednik vlade, ki bo gost Bele hiše. 4. decembra 1998 se je v ameriški prestolnici z Billo-m Clinto-no-m sestal Janez Drnovšek, ki je štiri leta kasneje, malo preden je po- stal predsednik republike, obiskal tudi Geo-rgea- Busha- mla-jšega-. Julija 2006 je na pogovore k slednjemu v Washing- ton odpotoval tudi Ja-nez Ja-nša-, Pahor- jev predhodnik v premierskem fotelju. 2004 je Bush skupaj s šestimi kolegi iz držav, ki so se pridružile Natu, v pre- stolnici ZDA sprejel tudi Anto-na- Ro-p-a-. Obama in Biden pa ne bosta edina Pa- horjeva sogovornika. Srečal se bo tudi z namestnikom državne sekretarke ZDA Ja-meso-m Steinbergo-m, s katerim se bosta med drugim pogovarjala tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, pose- bej v Egiptu, in na Zahodnem Balkanu. Steinbergova nadrejena, zunanja minis- trica Hilla-ry- Clinton, se je včeraj zve- čer vrnila v Washington z varnostne konference v Munchnu in njen urnik za ta teden še ni znan. Možno pa je, da bi tudi ona lahko na kratko sprejela slo- vensko delegacijo. Slovenski premier se bo sešel še z nekaterimi predstavniki ameriškega kongresa, kar organizirata senatorja slovenskega rodu Tho-ma-s Ha-rkin in Amy- Klo-buc-ha-r, ob robu obiska bo imel predavanje na Univerzi Johns Hopkins, in sicer o odnosih EU-ZDA skozi slovensko perspektivo. Po pre- davanju ga čaka obisk nacionalnega pokopališča Arlington, kjer bo polo- žil venec pred grobnico neznanemu junaku. Predsednik vlade se bo sestal tudi s predstavniki ameriškega gospo- darstva, ki jih zanimajo investicije v Sloveniji, prav tako pa bo obiskal ame- riško gospodarsko zbornico, kjer ga bo sprejel predsednik zbornice za Evropo in Evrazijo Peter Ra-shis. V okviru slo- venskega kulturnega praznika se bo Pahor z delegacijo udeležil tudi spre- jema na slovenskem veleposlaništvu v ZDA, ki ga ob kulturnem prazni- ku organizira veleposlanik Ro-ma-n Kirn. Tam bo odprl razstavo Slovenia in US, Lipicanci avtorice Alenke Sla-vi- nec-. S šefom vlade bosta na poti tudi minister za finance Fra-nc- Križa-nič in vodja diplomacije Sa-muel Žbo-ga-r. Slednji bo po tem, ko bosta Pahor in Križanič že na poti domov, odšel še v New York, kjer se bo med drugim v četrtek sestal z generalnim sekre- tarjem ZN Ba-n Ki Mo-o-no-m. Žbogar sedaj v povečani diplomatski aktiv- nosti lobira za slovensko kandidatu- ro za nestalno članico varnostnega sveta OZN. S Steinbergom bo Žbogar podpisal tudi meddržavni sporazum o izmenjavi informacij o spremljanju terorizma. Pahor je pred časom napo- vedoval tudi obisk Silicijeve doline, tehnološkega in podjetniškega centra ZDA, a je ta načrt zdaj očitno prestav- ljen.