URN_NBN_SI_DOC-R7YVCXJX

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes:"Logika za proračunske porabnike bi morala biti preprosta. Jaz sem naročnik. Jaz kupujem. Kako mi bo torej naredil boljši javni razpis, kot ga lahko naredim jaz." (Robert Balen) Pravniki Zavoda za šolstvo najmanj samostojni Država in njene institucije za isto delo, kot bi ga morali opravljati njihovi redno zaposleni uradniki, plačujejo zunanje svetovalce, ki tako služijo na račun davkoplačevalcev. Rekorderji so na Zavodu za šolstvo, kjer so ljubljanski odvetnici v 12 letih izplačali že 90 honorarjev JUREŠTOJAN VASJA JAGER "Angažiranje zunanjih izvajalcev je praviloma vezano na nezmogljivost notranjih kapacitet," so nam pojasni- li na ministrstvu za finance, ko smo se nanje obrnili z vprašanjem o stroš- kih, ki jih ima država s plačevanjem sodelavcev za pripravo različnih jav- n ih naročil. Iz odgovorov ministr- stev, ki smo jih prejeli, izhaja, da so njihove lastne kapacitete precej nez- mogljive, saj pomemben del vladnih resorjev nameni znatne vsote davkop- lačevalskega denarja za enako delo, kot naj bi ga opravljali njihovi redno zaposleni pravniki. Ob vsem tem pa država nima izdelanih smernic za so- delovanje proračunski porabnikov z zunanjimi svetovalci, niti ne razpola- ga s pregledom stroškov za njihove sto- ritve. "Hišni izvajalci" ob lastnih uradnikih Najmanj samostojni so pravniki Zavoda za šolstvo, ki jim pomaga ljub- ljanska odvetnica Bre-da Razde-vše-k, s katero sodelujejo že od leta 1998. V dvanajstih letih se torej njihovi urad- niki niso bili zmožni naučiti določb za- kona o javnem naročanju in prakse, ki jo uvaja državna revizijska komisija. Svetovalke pa, kot priznavajo na za- vodu, niso izbrali z javnim razpisom. Doslej so ji izplačali 90 honorarjev. Na Večerovo vprašanje, zakaj so ti hono- rarji sploh bili namenjeni in kakšna je bila njihova višina, pa so odgovarja- li več dni ("moramo fizično preveriti vse listine, kar pa bo trajalo kar nekaj časa," so se opravičili). Ko pa smo svojo radovednost ome- jili na samo 2010, smo vendarle izvede- li, da je pisarna Razdevšek svetovala pri štirih naročilih in zato prejela sla- bih pet tisočakov bruto. "Hišnega" sve- tovalca imajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so lani razpisali 15 javnih naročil; za večino od teh so morali najeti zuna- njega svetovalca, Altus Consulting, ki je zaračunal 7347 evrov. Dvojna vloga ni sporna Direktor podjetja Praetor Ivan Bohne-c nam je pojasnil, da družba v zadnjih letih vse manj sodeluje z državnimi organi; večji del njenih naročnikov se- stavljajo pravne osebe javnega sektorja in zasebne družbe. Njegovo podjetje kljub temu ostaja eden izmed najpomembnejših partnerjev mnogih ministr- stev pri pripravljanju razpisov, obenem pa sodeluje tudi z gospodarskimi druž- bami, ki poslujejo z državo. Ali potemtakem prihaja do konflikta interesov, saj Praetor na eni strani določa pogoje razpisov, na drugi pa svetuje, kako na njih uspeti? "V družbi se dobro zavedamo teže tovrstnih vprašanj, zato smo sprejeli splošne pogoje poslovanja, ki so objavljeni tudi na naši spletni strani. V njih je jasno zapisano, da se izogibamo vsakršnim konfliktom v poslovanju in da nikoli ne zastopamo dveh strani v istem postopku. Ta določila so tudi del naših pogodb," je zatrdil Bohnec in poudaril, da se njegovo podjetje v de- setih letih poslovanja do danes ni znašlo v tovrstnem precepu. (vj) Ko sam nisi sposoben sestaviti razpisa Zunanjo pomoč pri pripravi razpisov so na veliko iskali (in plačevali) tudi na ministrstvu za šolstvo, kjer so v zadnjih petih letih zato najemali sve- tovalce, čeprav pravijo, da sta bila le dva. Prvi je podjetje Praetor, ki je v tem obdobju sodelovalo pri "okoli tri- desetih razpisih", z nasveti pa dobro zaslužilo. Lani, dobrih 32.000 evrov in predlani slabih 68.000. Rekordno pa je bilo leto 2007, ko jim je minis- trstvo plačalo 80.844 evrov. Ampak ker Praetor o č i t no s am ni zmogel dati vseh teh razpisnih nasvetov, so tega leta na ministrstvu poklicali še IPMIT, Institut za projektni manage- ment in informacijsko tehnologijo. Tam so za samo en razpis, ki so ga po- magali pripraviti, zaračunali slabih 16.000 evrov. S Praetorjem so sodelovali tudi na ministrstvu za promet, kjer so v prete- klih petih letih sicer najeli sedem sve- tovalcev za pet razpisov, med njimi še podjetja DDC svetovanje, Omega Con- sult, Rapp Trans AG in Profit plus ter odvetnika Ale-ša Av-bre-h-ta in Ale-ksi- ja Mu-žino. Za njihove storitve so vse skupaj dali 1,117.130 evrov (od tega je cel milijon dobil Rapp za pripravo razpisa za elektronsko cestninjenje). Zunanje pisce razpisov so po tekočem traku menjavali tudi na ministrstvu za kulturo. V zadnjih petih letih so jim pri pisanju razpisov, ob Praetorju, po- magala še podjetja Perenič svetovanje, Proplus, GTS Inženiring, IMOS, Bureau Veritas, konzorcij ponudnikov Consi- lium, pa tudi odvetniška pisarna Av- breht, Zajc in partnerji ter odvetnica Marje-ta Erjav-e-c. Za vse te nasvete pa je ministrstvo skupaj odštelo 86.200 evrov bruto. Zakona o javnem naročanju pa niso dobro poznali niti na resorju, ki je pri- stojen za pravna vprašanja, ministr- stvu za pravosodje, kjer so leta 2008 odšteli 1800 evrov za Praetorjev nas- vet. Res pa se tudi v Sloveniji najdejo ministrstva, ki tuje pomoči pri naro- čanju ne rabijo. Denimo tisto za javno upravo, pa za finance, gospodarstvo in obrambo. "Glede na navedeno večina naroč- nikom verjetno nima izdelanih norma- tivov in poslovnih procesov na način, ki bi omogočal izračun stroškov vode- nja postopkov javnega naročanja," so nam še povedali na ministrstvu za fi- nance. Končna vsota, ki jo od države za pomoč pri pripravljanju razpisnih dokumentacij dobijo zasebniki, pa ni znana; kot so nam pojasnili, pristojni resor namreč ne zbira teh zneskov. Šoltes: "Morali bi poskrbeti sami" Za mnenje smo povprašali predsedni- ka Računskega sodišča Igorja Šolte-sa, ki je kritičen do tovrstne neracional- nosti proračunskih porabnikov. "Prob- lematično je vprašanje, zakaj se javni razpisi sploh oddajajo, če postopke peljejo zunanji svetovalci ali izvajal- ci," pravi Šoltes in dodaja: "To vpra- šanje se že dolgo postavlja in ena od zadnjih sprememb zakona o javnem naročanju je bila prav ta, da javni na- ročniki niso smeli več prenašati same izvedbe na osebe zasebnega prava." Skratka, ne sme se več zgoditi, da bi zasebna firma dobila pooblastilo in na- mesto uradnikov izvedla in odločila v postopkih javnega naročanja. Stvar interpretacije pa je, če sme zasebni svetovalec še zmeraj pripravljati vso gradivo za razpis, pravi prvi mož Ra- čunskega sodišča. "Seveda je problem, če državna uprava pripravo javnih naročil nekri- tično prepusti zasebnemu sektorju, čeprav ima svoje zaposlene, katerih naloga je tudi izvedba javnih naročil. Edino naročnik ve, kaj želi imeti, in posledično, kaj je predmet javnega naročila blaga, storitev oziroma grad- benih del. Mogoče so kje kakšni teh- nični detajli, ampak tudi ti bi morali biti v domeni naročnika. To ni izdela- va svetovalnega mnenja, neke eksper- tize. Gre za postopek, ki je opredeljen v s a m em zakonu," pravi Šoltes. In zakon je dokaj natančen. "Logika za proračunske porabnike bi morala biti preprosta. Jaz sem naročnik. Jaz ku- pujem. Kako mi bo torej naredil bolj- ši javni razpis, kot ga lahko naredim jaz. Res pa je tudi, da je področje posta- lo vedno bolj kompleksno in zahteva ustrezno usposobljenost. Ampak za to bi morali naročniki poskrbeti predv- sem sami." DRAGO SENICA Podpise za referendum bodo oddali v četrtek ali petek Zbiranje podpisov za referendum o zakonu o malem delu je končano. V Gibanju za dostojno delo so povedali, da so skupaj s svobodnimi sindikati, študentskimi in drugimi organizacijami zbrali približno 50.000 podpisov, medtem ko bi jih zadoščalo 40.000. Kot je povedal predsednik Gibanja za dostojno delo in social- no družbo Marko Fu-nkl, bodo podpise v državnem zboru oddali v četrtek ali petek. Pričakujejo, da bo državni zbor referendum razpisal na februarski seji, in sicer za sredino aprila. Pobudo za začetek postopka za razpis referenduma sta vložili Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), gibanje pa so potem ustanovili z namenom, da koordinira aktivnosti, povezane z zbira- njem podpisov. V Študentski organizaciji Slovenije so proti ureditvi dela študen- tov skupaj z delom upokojencev in brezposelnih, ki bodo tudi lahko opravljali malo delo. Ocenjujejo, da študentje po rešitvah iz zakona ne bodo zaslužili do- volj sredstev za študij. V ZSSS opozarjajo, da malo delo pomeni le še več začasnih in nestanovitnih oblik zaposlitev, čemur vseskozi nasprotujejo. Menijo, da bi morala vlada spod- bujati zaposlovanje za nedoločen čas, medtem ko uvajanje malega dela pomeni odmik od tega cilja. Vlada je po drugi strani prepričana, da je referendum nepotreben. Kot pou- darja, bo po zakonu o malem delu zdajšnje študentsko delo, ki ga študentje oprav- ljajo brez vsakih socialnih pravic, postalo urejena oblika dela. Glede na zakon lahko upravičenec malo delo opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec oziroma na leto ne več kot 720 ur. Študent ali dijak lahko na mesec opra- vi tudi več kot 60 ur, vendar na leto ne več kot omenjenih 720 ur. Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro malega dela ne sme biti nižja od štirih evrov, bruto dohodek za opravljeno malo delo pa v seštevku na leto ne sme presegati 6000 evrov. (sta) V Sloveniji manj prebivalcev Število prebivalcev Slovenije se je po podatkih Statističnega urada RS, zbranih do 1. oktobra lani, zmanjšalo. K temu je prispeval predvsem upad števila tujcev. Tuji državljani so predstavljali štiri odstotke vseh prebivalcev. V Sloveniji je bilo tako 2,048.951 prebivalcev, to je 310 manj kot pred tremi meseci. V tretjem četrtletju lanskega leta se je v državo priselilo 1509 prebivalcev manj, kot se jih je iz države odselilo. Priselilo se jih je namreč za skoraj 29 odstot- kov manj, odselilo pa za 15 odstotkov več kot v drugem četrtletju 2010. (sta) www.academia.si preobrazba VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJI ^ekonomist y medijska produkcija S gradbeništvo <S strojništvo • VAROVANJE *novo* Informativni dnevi 2011 petek, 11.2. ob 11. in 16.30 uri ter sobota, 12.2. ob 10. u ri VSŠ ACADEMIA in FKPV, Maribor, Glavni trg 17 b / IV. VISOKOSOLSKI IN MAGISTRSKI STROKOVNI ŠTUDIJI S komerciala / poslovna informatika y turizem